Torek, 7. 2. 2017, 16.31
7 let, 2 meseca
Državni svetniki nad zakon o medijih glede glasbenih kvot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
1
Državni svet bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o medijih v treh členih in za njihovo začasno zadržanje. Ti se nanašajo na kvote predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah ter na nadzor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve nad mediji. Pobudo svetnika Zorana Božiča je na današnji seji podprlo 28 od 31 navzočih svetnikov.
Kot je zahtevo za oceno ustavnosti in za začasno zadržanje izvajanja 86., 86. a in 109. člena utemeljil Božič, gre za popolnoma nepripravljen in škodljiv zakon.
Po njegovih navedbah se Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) z ministrstvom za kulturo pol leta po njegovem sprejetju šele dogovarja, da bo treba uskladiti metodologijo za nadzor nad kvotami. Medtem Akos že izvaja nadzor in kaznuje določene radijske postaje, ki se po njegovem mnenju ne držijo zakonskih določil, je dejal svetnik Zoran Božič.
Manj ljudi posluša radio
Kvote za slovensko glasbo so bile prvič uzakonjene leta 2001, po lanski spremembi zakona pa je, kot pravi Božič, radijskim postajam bistveno padla poslušanost. Po njegovih besedah ni mogoče znanstveno dokazati, da so razlog za to samo kvote, imele pa so velik vpliv. Na to so opozarjali tudi uredniki. Zadnja sprememba glede kvot je zato po njegovih trditvah kontraproduktivna. Slovenci zaradi tega vedno manj poslušajo slovensko glasbo.
Kot piše v zahtevi za oceno ustavnosti, naj ustavno sodišče preuči, ali omenjeni členi posegajo v ustavno načelo enakosti pred zakonom, v pravico do zasebne lastnine in dedovanja, v pravico do svobode izražanja in v svobodno gospodarsko pobudo.
V imenu ministrstva za kulturo je Skender Adem očitke o neustavnosti teh členov označil za neutemeljene in neprimerne. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da se radijski programi večinoma razširjajo prek javnih FM-frekvenc, ki predstavljajo javno dobro. Za to ustava določa, da se lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon.
Radijska in televizijska dejavnost je tako v Sloveniji kot drugod po svetu regulirana dejavnost in temu se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, je poudaril predstavnik ministrstva.
Državni svetniki podprli razširjena pooblastila občinskih redarjev in policije
Državni svetniki so na današnji seji brez razprave podprli novelo zakona o občinskem redarstvu ter novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki sta v drugi obravnavi državnega zbora. Pomisleke o noveli zakona o občinskem redarstvu so izrazili člani komisije DS za državno ureditev, ki menijo, da nekatere stvari ureja premalo natančno.
Predlog novele zakona o občinskem redarstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, določa, da bo smel občinski redar uporabiti telesno silo in plinski razpršilec tudi, če oseba ne bo upoštevala njegove ustne odredbe oziroma ukaza in bo poskušala oditi. Prav tako bo lahko redar izvedel ugotavljanje identitete posameznika.
Novela policiji med drugim omogoča zbiranje in uporabo podatkov o letalskih potnikih za vse polete, optično prepoznavanje registrskih tablic, hkrati pa razširja možnost zbiranja biometričnih podatkov. Uvaja tudi možnost uporabe električnega paralizatorja.
Državni svetniki so podprli tudi novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero vlada predlaga, da minimalna pokojnina tistih, ki so delali 40 let, znaša 500 evrov.
1