Ponedeljek, 5. 6. 2023, 22.00
11 mesecev, 1 teden
Dramatičen zasuk v občinskih blagajnah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,52
Dolg ljubljanske občine in njenih pravnih oseb na prebivalca po podatkih ministrstva za finance znaša več kot tisoč evrov. V zadnjih letih se zadolženost spet povečuje.
Slovenske občine so imele v lanskem letu skupaj več kot 100 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, kar je največji minus v zadnjih desetih letih. Primerljiv je le s primanjkljajem v času velike finančne krize v letih 2009 in 2010. Župani zaradi vse višjih stroškov plač in energentov zahtevajo več denarja od države. A podatki kažejo, da so se lani povečali predvsem odhodki za naložbe, medtem ko so se izdatki za plače komaj kaj spremenili.
Lani so slovenske občine skupaj imele za skoraj 2,9 milijarde odhodkov, prihodki pa so se ustavili pri 2,8 milijarde. Ob koncu leta so občine zato pridelale dobrih 100 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Gre za najvišji primanjkljaj od leta 2010 naprej in predstavlja precej dramatičen zasuk v občinskih financah, ki so še v letih 2020 in 2021 beležile presežek.
Na račun donacije podjetnika Iva Boscarola je imela občina Ajdovščina lani največji proračunski presežek med vsemi občinami.
Najvišji primanjkljaj v višini deset milijonov evrov je lani imela mariborska občina, po primanjkljaju pa izstopajo še občine Črnomelj (šest milijonov), Ankaran (5,7 milijona) in Kočevje (4,7 milijona). V pozitivnem smislu izstopa občina Ajdovščina s kar 16 milijoni evrov presežka, a ne na račun izjemnega poslovanja, temveč zaradi 21 milijonov evrov vredne donacije podjetnika Iva Boscarola.
Nove zahteve po višji povprečnini
Župani bijejo plat zvona in opozarjajo na vse višje stroške plač na področju predšolske vzgoje, kulture, športa in drugih področij, ki jih financirajo občine, na višje cene energentov in "velike naložbene potrebe", zaradi česar so, kot poudarjajo v Skupnosti občin Slovenije (SOS), "nujni dodatni razmisleki o financiranju občin".
Čeprav so z vlado dogovor o povprečnini v višini 700 evrov za letošnje in prihodnje leto sklenili šele oktobra lani, želijo župani izpogajati višjo povprečnino že za letošnje leto. Opozarjajo namreč, da so po njihovih izračunih stroški za izvajanje zakonskih nalog lani znašali 1,49 milijarde evrov oziroma dobrih 726 evrov na prebivalca, medtem ko je zakonsko določena povprečnina lani znašala 645 evrov. "To pomeni, da so občine v letu 2022 prejele 81,76 evra na prebivalca manj, kot so dejansko imele stroškov za izvajanje zakonskih nalog," trdijo v SOS.
Gre za obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, preračunan na prebivalca. O višini povprečnine vedno potekajo precej ostra pogajanja, na koncu pa je običajno tako, da ne vlada ne župani niso zadovoljni z izpogajanim zneskom. Na podlagi določene povprečnine za vsako občino posebej na ministrstvu za finance izračunajo znesek primerne porabe, ki je namenjen za izvajanje njenih obveznih nalog. Če 54-odstotni delež vplačane dohodnine občanov v predpreteklem letu ne zadošča za financiranje primerne porabe, manjkajoča sredstva zagotovi država v obliki tako imenovane finančne izravnave iz državnega proračuna.
Povprečnina se v zadnjih letih sicer neprestano zvišuje, tako da ni mogoče reči, da je država gluha za potrebe občin. Še leta 2020 je znašala 589 evrov, tako da se je v zadnjih dveh letih povišala za skoraj 19 odstotkov.
Naložbe glavni razlog za primanjkljaj
Podatki o občinskih proračunih ne kažejo, da so občine proračunski primanjkljaj pridelale predvsem zaradi dviga plač v javnem sektorju, višje minimalne plače, dodatnega povišanja plač pomočnic vzgojiteljic in dražjih energentov, ki jih župani navajajo kot ključne vzroke za finančne težave.
V primerjavi z letom 2021 so se namreč lani stroški za plače in dodatke celo za okoli 4,5 odstotka znižali. Je pa vseeno treba poudariti, da so se po drugi strani lani za 28 milijonov evrov povečali transferji javnim zavodom, med katere spadajo tudi vrtci.
A ključen za razumevanje primanjkljaja v občinskih proračunih je podatek o naložbah, ki je povezan z iztekajočim evropskim finančnim okvirjem in verjetno tudi z jesenskimi lokalnimi volitvami. Lani so naložbe občin prvič presegle milijardo evrov in so bile z 1,1 milijarde za kar 323 milijonov evrov višje kot leta 2021, ki je bilo že samo po sebi naložbeno zelo močno leto.
Da je lansko leto zaznamovala naglica pri dokončevanju evropskih projektov, je razvidno tudi iz prihodkovne strani proračuna, saj so se transferni prihodki od države, ki deli glavnino evropskih sredstev, v primerjavi z letom 2021, dvignili za 40 odstotkov oziroma za kar 127 milijonov evrov.
Velik primanjkljaj je večina občin morala financirati z zadolževanjem. Skupna zadolženost občin se je z dobre milijarde leta 2021 lani povišala še za 110 milijonov evrov. Od leta 2009 se je zadolženost občin že skoraj podvojila.
Zadolženost Ljubljane se spet povečuje
V absolutnem znesku seveda prednjači Ljubljana, kar je, glede na velikost, logično, a glavno mesto med bolj zadolžene občine spada, tudi če zadolženost preračunamo na prebivalca ali jo primerjamo s prihodki. Kot je razvidno iz občinskih proračunov, je Ljubljana zadolženost, ki izvira predvsem iz prvega mandata Zorana Jankovića, do leta 2019 zmanjševala, po tem letu pa je začela spet naraščati.
V zadnjih letih se zadolženost Ljubljane in njenih javnih podjetij povečuje zaradi financiranja večjih projektov, med katerimi izstopa gradnja plinsko-parne enote v Mostah.
Če se je v prvem Jankovićevem mandatu občina zadolževala zaradi nenadne spremembe zakona o financiranju občin, se v zadnjem času povečuje predvsem na račun zadolževanja znotraj Javnega holdinga Ljubljana, ki je financiral velike naložbe – recimo gradnjo nove plinsko-parne enote – in krpal luknje v poslovanju Ljubljanskega potniškega prometa in VOKA Snage.
Konec lanskega leta je zadolženost ljubljanske občine in njenih pravnih oseb po podatkih finančnega ministrstva znašala 295 milijonov evrov, kar preračunano na prebivalca pomeni 1.086 evrov. Po tem kazalniku sicer še vedno prednjačijo zelo majhne občine Gornji Petrovci, Solčava, Kostel in Dobrepolje, ki bodo tudi precej težje odplačale dolgove.
Stroški plač v malih občinah astronomski
Če pogledamo še na dno lestvice o zadolženosti občin: zanimiv je podatek, da deset občin nima niti za evro kredita, in sicer so to občine Trzin, Cerklje na Gorenjskem, Mengeš, Kranjska Gora, Jezersko, Gorje, Bloke, Gorišnica, Markovci in Rače - Fram.
Podatki o občinskih financah kažejo tudi na to, da je strošek delovanja majhnih občin praviloma veliko višji kot pri velikih občinah. Če recimo stroške plač in dodatkov preračunamo na prebivalca, so na prvih treh mestih občine Osilnica, Solčava, Kostel, ki za "občinske plače" na leto dajo med 330 in 440 evrov na prebivalca. Za primerjavo: v Ljubljani ta znesek znaša 66 evrov, v Mariboru 86 evrov, v Mengšu, Šenčurju in na Brezovici pa je ta znesek celo nižji od 50 evrov.
