Do kdaj se bodo roki pravice izogibali bavčarji, zidarji in grubeliči

Igor Bavčar nas je spomnil, da je v Sloveniji mogoče z uporabo številnih preverjenih trikov in z izkoriščanjem različnih lukenj domala do neskončnosti zavleči sojenje ali se celo izogniti odhodu v zapor.

Igor Bavčar nas je spomnil, da je v Sloveniji mogoče z uporabo številnih preverjenih trikov in z izkoriščanjem različnih lukenj domala do neskončnosti zavleči sojenje ali se celo izogniti odhodu v zapor. Foto: Matej Povše

Nekdo, ki je obsojen, se že dve leti izogiba zaporni kazni. Veliki procesi zastajajo, ker se obdolženci izogibajo sodiščem. Pri tem jim pomagajo zdravniki. Sodniki, tožilci in policisti se držijo za glavo. Trdijo, da gre za sistemsko težavo. Vse kaže, da volje za njeno rešitev ni.

Ko so v začetku lanskega januarja kriminalisti potrkali na vrata zasebne bolnišnice Medicor, se je zdelo, da Igorja Bavčarja le še minute ločijo od odhoda v zapor na Dobu.

Nekdanji notranji minister, ki je v začetku stoletja prevzel vodenje Istrabenza, ga poskušal neuspešno privatizirati in ga nato finančno spravil na kolena, je bil že leta 2014 zaradi kaznivih dejanj pranja denarja in napeljevanja k zlorabi položaja pravnomočno obsojen na sedem let zapora. Septembra istega leta je prejel poziv za prestajanje zaporne kazni.

Odhodu na Dob se je poskušal izogniti na različne načine. Dvakrat je neuspešno zaprosil za odložitev prestajanja zaporne kazni. Že v prošnji je Bavčar nakazal, kaj bo bistvo njegove strategije izogibanja: sklicevanje na domnevno slabo zdravstveno stanje, zaradi katerega ni sposoben bivati v zaporu.

Igor Bavčar se je odhodu na Dob poskušal izogniti na različne načine. Dvakrat je neuspešno zaprosil za odložitev prestajanja zaporne kazni. Igor Bavčar se je odhodu na Dob poskušal izogniti na različne načine. Dvakrat je neuspešno zaprosil za odložitev prestajanja zaporne kazni. Foto: Matej Povše

Bavčar kot sistemska težava

Sodni izvedenec ljubljanskega okrožnega sodišča je menil drugače. Po njegovem Bavčarjeva bolezen ni bila taka, da bi mu preprečevala začetek prestajanja kazni. Izkazalo se je, da je imel prav. Pred tremi meseci je v javnost prišel posnetek Igorja Bavčarja, kako igra košarko.

Bavčarju je uspelo. Izkazalo se je, da si je kupil dovolj časa, saj je nekaj mesecev pozneje vrhovno sodišče njegovo obsodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Septembra letos so ga znova obsodili na prvi stopnji, le da tokrat na pet let zapora. Na sodbo se je že pritožil.

V tem obdobju je Bavčar postal sistemska težava, ki jo je že aprila lani ministrstvo za pravosodje začelo reševati s spremembo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, in simbol "elite", za katero veljajo drugačna pravila.

Ko so v začetku januarja lani kriminalisti potrkali na vrata zasebne bolnišnice Medicor, se je zdelo, da Igorja Bavčarja le še minute ločijo od odhoda v zapor na Dobu. Ko so v začetku januarja lani kriminalisti potrkali na vrata zasebne bolnišnice Medicor, se je zdelo, da Igorja Bavčarja le še minute ločijo od odhoda v zapor na Dobu. Foto: Ana Kovač

Spomnil nas je, da je v Sloveniji mogoče z uporabo številnih preverjenih trikov in izkoriščanjem različnih lukenj v zakonu domala do neskončnosti zavleči sojenje ali se celo izogniti odhodu v zapor.

Davčni utajevalec in dobavitelj avtov eliti

Toda nekdanji prvi mož Istrabenza je v iskanju sistemskih lukenj pravi amater v primerjavi z enim od drugih starih znancev slovenskega pravosodja – Andrejem Jeršičem.

Jeršič je širši javnosti še vedno razmeroma neznan poslovnež, precej bolje pa ga poznajo nekatera imena domače politične in gospodarske elite. Med njimi namreč že več let slovi kot dobavitelj prestižnih avtomobilov, te iz Nemčije uvaža po ugodnejših cenah. To naj bi počel prek imperija podjetij nabiralnikov, med katerimi so tudi tako imenovani "missing traderji" – podjetja, ki v verigi transakcij nezakonito uveljavljajo odbitek vstopnega DDV. 

Dolgo časa so Jeršičeve storitve veljale za eno od bolj varovanih skrivnosti slovenskih elitnih krogov. Posli so mu več kot očitno dobro šli. Leta 1998 si je kupil razkošno stanovanje v Trumpovi stolpnici v Miamiju, za katero je plačal dva milijona ameriških dolarjev.

Jeršičevi domnevni nedotakljivosti pred finančno upravo (Furs) in pravosodjem, o kateri se je veliko govorilo pred leti, zagotovo ni škodil nabor njegovih strank, med katerimi so po naših podatkih politiki, direktorji, odvetniki in notarji.

Glava hobotnice za preprodajo jaht

V zgodbo sta se z nakupom petih luksuznih vozil pred desetletjem zapletla tudi nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal in njen življenjski sopotnik, odvetnik Miro Senica.

V zgodbo sta se z nakupom petih luksuznih vozil pred desetletjem zapletla tudi nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal in njen življenjski sopotnik, odvetnik Miro Senica. V zgodbo sta se z nakupom petih luksuznih vozil pred desetletjem zapletla tudi nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal in njen življenjski sopotnik, odvetnik Miro Senica. Foto: Matjaž Tavčar

Nasedel mu je celo znani doktor davčnih utaj Rok Snežič, ki je skupaj s petimi drugimi osebami obtožen kaznivih dejanj goljufije oziroma davčne zatajitve pri poslih z jahtami. 

Specializirano državno tožilstvo je takrat kot glavo hobotnice, ki se je ukvarjala s sporno preprodajo luksuznih jaht, označilo Jeršiča, a se ta na zatožni klopi ni znašel. Snežič pa se je s tožilstvom dogovoril o priznanju krivde in triletni zaporni kazni, ki jo prestaja ob koncih tedna.

Jeršič je bil nato leta 2014 zaradi največje davčne utaje pri nas pravnomočno obsojen na skoraj pet let zaporne kazni. Že pred dvema letoma je dobil prvi poziv za prestajanje zaporne kazni. 

Vsi Jeršičevi triki

A Jeršič je danes vedno na prostosti. To mu je uspelo z različnimi manevri.

  • Najprej je sodišče prepričeval, da "niso izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje postopka izvršitve zaporne kazni".
  • Ko ga je sodišče zavrnilo, se je pritožil na višje sodišče in bil uspešen. Na višjem sodišču so namreč podvomili o "pravilnosti vročanja sodbe". Zakaj mu pravnomočne sodbe niso pravilno vročili, ni jasno.
  • Sodna zadeva se je nato vrnila na sodišče prve stopnje, ki je znova odločilo v škodo Jeršiča. Sledili so novi zapleti z vročanjem sodbe, saj je sodišče pol leta ni moglo vročiti. 
  • Aprila lani je njegov odvetnik vložil zahtevo za obnovo postopka, ki jo je sodišče oktobra istega leta zavrglo. Tudi zoper to odločitev je Jeršič vložil pritožbo. Višje sodišče je o njej tudi odločilo, vendar je spet imelo težave z vročanjem sklepa.
  • Maja letos je Jeršič podal novo vlogo, s katero je dokazoval, da "sodba višjega sodišča naj ne bi bila pravilno vročena". Sodišče je o njej v nekaj dneh odločilo, vendar je njegov odvetnik vložil pritožbo in sklep še ni pravnomočen.
  • Od novembra je spis na višjem sodišču v Ljubljani, saj se je Jeršičev odvetnik pritožil zoper sklep, s katerim so odločili o izvršljivosti sodbe.

"Poudarjamo, da se je sodišče v konkretni zadevi redno in takoj odzvalo na vse prejete vloge obdolženca oziroma njegovega zagovornika ter njegove pritožbe tudi takoj posredovalo višjemu sodišču v reševanje," so pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani.

Zavestna izdaja lažnega zdravniškega potrdila je sicer kaznivo dejanje, za katero je predvidena kazen treh let zapora. Zavestna izdaja lažnega zdravniškega potrdila je sicer kaznivo dejanje, za katero je predvidena kazen treh let zapora. Foto: Ana Kovač Zdaj ima še težave z zdravjem

Čeprav bi moral Jeršič zaradi davčne utaje že konec leta 2014 v zapor, trenutno očitno ni pravnomočno odločeno, kdaj je sodba sploh postala pravnomočna. Ko bo to dokončno znano, bo moralo sodišče odločati še o prošnji za odlog zaporne kazni, ki jo je vložil konec leta 2014.

Ali je odlog predlagal zaradi zdravstvenih razlogov, nismo mogli preveriti, je pa to zelo verjetno. Pred dnevi ga je sodišče v Krškem neuspešno vabilo na obravnavo v zadevi, v kateri je kot sostorilec obtožen davčne utaje. Opravičil se je, da je resno bolan. Jeršič, ki trenutno živi v Nemčiji, za izjave ni dosegljiv.

Jeršičeva taktika je precej bolj kompleksna kot Bavčarjeva. Vlaganju pritožb na praktično vsak sklep sodišča sledijo težave z vročanjem. Ko se nabor teh orodij izčrpa, očitno pridejo na vrsto zdravstveni razlogi. 

Previsok krvni tlak in psihična obremenitev

Ti so že dlje časa ključno orožje družine Grubelič.

Sandija Grubeliča verjetno ni treba podrobneje predstavljati. Ob prelomu devetdesetih letih je zaslovel v aferi Trend, ko je od 4.800 ljudi vnaprej pobral skupaj za okrog 30 milijonov nemških mark za lizinške nakupe avtomobilov uglednih zahodnoevropskih znamk, a jih nesojeni lastniki nikoli niso videli. Grubelič pa je bil leta 1995 zaradi poslovne goljufije obsojen na sedem let zapora. 

Sodnim obravnavam sta se vsaj del časa izogibala tudi sinova Sandija Grubeliča, Sandi Grubelič mlajši in Edi Grubelič. Zagovarjata se zaradi suma goljufije pri lizinških poslih, za kar jima grozi kazen od enega do osmih let zapora. Sodnim obravnavam sta se vsaj del časa izogibala tudi sinova Sandija Grubeliča, Sandi Grubelič mlajši in Edi Grubelič. Zagovarjata se zaradi suma goljufije pri lizinških poslih, za kar jima grozi kazen od enega do osmih let zapora. Foto: Bojan Puhek

V zapor je zaradi zdravstvenih razlogov odšel šele konec leta 1996, na koncu pa prestal manj kot polovico zaporne kazni, saj so ga po odredbi vrhovnega sodišča izpustili na prostost. Zaradi bivanja v zaporu naj bi bil tako slabega zdravja, da je bilo njegovo življenje ogroženo, ugledni strokovnjaki pa so vsak mesec potrdili, da je zapor neprimerno okolje za takšnega bolnika. Imel naj bi previsok krvni tlak zaradi psihične obremenitve. 

Tudi predlansko pravdno obravnavo v odškodninski tožbi, ki jo je že davnega leta 1997 proti Grubeliču vložilo 143 ogoljufanih posameznikov iz Hrvaške, Srbije in Črne gore, je izpustil zaradi zdravstvenih razlogov.

Sin po očetovih stopinjah

Zanimivo je, da se je sodnim obravnavam vsaj del časa izogibal tudi njegov sin Sandi Grubelič mlajši. Skupaj z bratom Edvardom (Edijem) Grubeličem se zagovarja zaradi suma goljufije pri lizinških poslih, za kar jima grozi kazen od enega do osmih let zapora. Z nakupom jahte Sunseeker naj bi leta 2008 za dobrih 338 tisočakov oškodovala nekdanji Hypo Leasing.

Sojenje proti bratoma bi se moralo začeti že lani poleti, vendar se je za nekaj mesecev zamaknilo, saj je imelo sodišče težave z vročanjem vabil. Tudi pred zahtevo za osebni stečaj, ki jo je proti njemu vložila Sberbank, se je Sandi Grubelič mlajši poskušal braniti z zdravniškimi potrdili in tako, da ni dvigoval pošte.

Že pred več kot tednom dni smo se obrnili na odvetnika Žigo Kluna, ki zastopa družino Grubelič, vendar zadeve ni želel komentirati.

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so medtem povedali, da sta obdolžena Sandi in Edvard Grubelič sodišču dosegljiva in se glavnih obravnav udeležujeta. "Sodišče doslej zato ni imelo težav z njuno prisotnostjo na glavni obravnavi. V zadevi je bilo opravljenih deset obravnav in zaslišanih enajst prič," so dodali.

So pa priznali, da je Sandi Grubelič mlajši v postopku osebnega stečaja v spis vložil zdravniško potrdilo. "Z njim je opravičil izostanek na naroku zaradi utrpljenih poškodb (prometna nesreča). Verodostojnosti potrdila sodišče ni preverjalo, ker je dolžnik s predhodno predložitvijo zdravstvene dokumentacije izkazal navedene poškodbe," so pojasnili na sodišču.

"Bolni" Peklar predava, "bolni" Zidar leti 

K naštetim naj prištejemo še primer Leonarda F. Peklarja, guruja poslovnega svetovanja v obdobju vlad LDS, ki se je izročitvi iz Dubaja nekaj časa izogibal tudi z zdravstvenim potrdilom ene od tamkajšnjih zasebnih zdravstvenih institucij, vmes pa hodil predavat v Savdsko Arabijo.

Guru poslovnega svetovanja v obdobju vlad LDS, Leonardo F. Peklar, se je izročitvi iz Dubaja nekaj časa izogibal tudi z zdravstvenim potrdilom ene od tamkajšnjih zasebnih zdravstvenih ustanov, vmes pa je hodil predavat v Savdsko Arabijo. Guru poslovnega svetovanja v obdobju vlad LDS, Leonardo F. Peklar, se je izročitvi iz Dubaja nekaj časa izogibal tudi z zdravstvenim potrdilom ene od tamkajšnjih zasebnih zdravstvenih ustanov, vmes pa je hodil predavat v Savdsko Arabijo. Foto: Mediaspeed Pozabiti ne smemo niti na nekdanjega člana uprave Mipa Martina Kovača, ki se je prihodu na sodišče izogibal več kot leto dni – najprej zaradi psihičnih težav, nato pa z zapleti pri pošti, ki mu jo je sodišče lahko vročalo le prek njegove matere iz Prekmurja. Za kralja manevrov izogibanja sodiščem najbrž velja nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar.

Sodišče: načeloma sledimo vsebini zdravniškega opravičila

“Sodišče načeloma sledi vsebini prejetega zdravniškega potrdila (opravičila), izdanega na verificiranem obrazcu. V primeru dvoma v izkazano potrdilo (opravičilo) pa ima možnost odrediti izvedeniško mnenje in s pomočjo izvedenca ali več različnih izvedencev preveriti utemeljenost zdravstvenega stanja obdolženega oziroma obsojenega,” so nam pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani.

Mehanizmi preverjanja torej obstajajo, veliko pa je seveda odvisno od posameznih navedb, torej ali se kot izostanek na narok navaja glavobol ali operacijski poseg. “Narava bolezni je nasploh takšna, da omogoča precej več manevrskega prostora strankam in je sodišče pri presoji o tem velikokrat lahko soočeno s kršenjem ustavnih oziroma človekovih pravic. Pri tem pri se zaveda, da takšna situacija posameznega postopka ne pohitri, temveč zahteva izrecno prilagajanje procesnih korakov v posamezni zadevi,” so dodali na sodišču.

Obsojenim zagotavljajo zdravniško oskrbo

Dejstvo je, da je vprašanje zdravniških potrdil oziroma opravičil že samo po sebi občutljiva tema. Neposredno namreč posega tudi na področje civilizacijskih pridobitev. Pozivi k večji "učinkovitosti" države na tem področju imajo lahko tudi nasproten učinek, to je povečanje represije na račun človekovih pravic. 

Res je tudi, da je lahko zdravstvena oskrba resno obolelega človeka v zaporu nekoliko slabša kot na prostosti. Sploh pri ljudeh, ki si lahko privoščijo najboljše zdravnike in najdražje oblike zdravljenja tudi v tujini. A tudi zaporniki v Sloveniji pri vprašanju zdravstvene oskrbe še zdaleč niso prepuščeni sami sebi. V zaporih imajo zdravstvene domove, ki jim zagotavljajo splošnega zdravnika, psihiatra, ambulanto za zdravljenje odvisnosti, zobozdravnika in ginekologa (za obsojenke). 

Edina pomembnejša razlika je, da je za rešetkami lastne zdravstvene težave težje izkoriščati v druge namene. 

Za kralja manevrov izogibanja sodiščem velja nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar.  Za kralja manevrov izogibanja sodiščem velja nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar.  Foto: Matej Leskovšek Zaporniki si namreč ne morejo sami izbirati zdravnika, ki bi odločal o tem, ali so sposobni bivati v zaporu in ali bi jih bilo treba zdraviti v zunanjih zdravstvenih institucijah. Upravičeni so "le" do storitev javne zdravstvene mreže. Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo lani hospitaliziranih 240 zapornikov, od tega 116 varovanih, in to največ v splošnih bolnišnicah (93). 

Dvomljiva zdravniška opravičila

Gre tudi za vprašanje, ki v jedru načenja legitimnost pravosodja in nekaterih načel pravne države. Dvomljiva zdravniška potrdila, uporabljena za izogibanje roki pravice, so v veliki večini praksa bogatejših in vplivnejših. Pravzaprav gre torej za zlorabo vpliva, ki ima najmanj dve škodljivi posledici. 

Prvič, dobesedno v koš meče ogromno količino dela, ki so ga v posamezni kazenski zadevi opravili policisti, tožilci, sodniki in drugi. Gre za postopke, ki so zahtevali veliko časa in denarja.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je lani spomnil, da zna biti slovensko pravosodje v manj  odmevnih primerih neverjetno učinkovito in brezkompromisno. Recimo pri ženski, ki so jo na prestajanje kazni na Ig pripeljali dva dni pred porodom, je dejal. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je lani spomnil, da zna biti slovensko pravosodje v manj odmevnih primerih neverjetno učinkovito in brezkompromisno. Recimo pri ženski, ki so jo na prestajanje kazni na Ig pripeljali dva dni pred porodom, je dejal. Foto: Matej Leskovšek "V interesu tožilstva je, da osebe, ki jim je bila v sodnih postopkih izrečena zaporna kazen, to kazen tudi odslužijo na način, kot to določa zakonodaja. V nasprotnem primeru namen kaznovanja ni dosežen, s tem pa je izvotljeno sicer učinkovito delo, ki so ga opravili tožilci kot organ pregona," so nam pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.

In drugič, takšni primeri v družbi vzbujajo občutek neenakosti pred zakonom. Sploh, ker zna biti slovensko pravosodje v drugih, manj odmevnih primerih neverjetno učinkovito in brezkompromisno. Recimo pri ženski, ki so jo na prestajanje kazni na Ig pripeljali dva dni pred porodom. Na ta primer je lani opozoril minister za pravosodje Goran Klemenčič.

Občutek neenakosti med obsojenimi

Občutek neenakosti je verjetno še izrazitejši med zaporniki. To priznavajo tudi na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. "Taki primeri vsekakor slabo vplivajo na vzdušje v zaporih in otežujejo delo z zaprtimi. Smo del pravosodnega sistema in nas zaprte osebe dojemajo kot del težave tudi v zadevah, za katere nismo pristojni," nam je pojasnil njen direktor Jože Podržaj

Kje v sistemu so torej luknje in kako jih je mogoče zamašiti?

Država se je po razkritju primera Bavčar lani spomladi domala takoj lotila sprememb zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Z njimi je omejila razloge, zaradi katerih lahko obsojenci zaprosijo za odlog ali prekinitev izvrševanja kazni zapora.

Po novem zakonu se je odhodu v zapor mogoče izogniti zgolj z boleznijo, ki izrecno zahteva hospitalizacijo, ali v primeru, ko zavod za prestajanje zaporne kazni obsojencu ob njegovi bolezni ali poškodbi ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. Po novem zakonu se je odhodu v zapor mogoče izogniti zgolj z boleznijo, ki izrecno zahteva hospitalizacijo, ali v primeru, ko zavod za prestajanje zaporne kazni obsojencu ob njegovi bolezni ali poškodbi ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. Foto: Thinkstock Prej se je obsojenec zaporu lahko izognil s "hujšo boleznijo". Po novem je to mogoče zgolj z boleznijo, ki izrecno zahteva hospitalizacijo, ali v primeru, ko zavod za prestajanje zaporne kazni obsojencu ob njegovi bolezni ali poškodbi ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. Prav tako mora obsojenec, ki odlaga začetek zaporne kazni, vsak mesec predložiti novo zdravniško potrdilo. 

"Spremembe zakona ne bodo preprečevale, da resno bolni ljudje ne bodo zaščiteni pred odhodom v zapor," je februarja lani poudarjal Goran Klemenčič.

Klemenčič nad izostanke s sodnih obravnav

Zdaj se bodo na ministrstvu za pravosodje s spremembami zakona o kazenskem postopku lotili še problematike izostankov s sodnih obravnav. "Obdolženec bo moral opravičilo vložiti pred sodiščem, pred katerim teče postopek, in sicer vsaj 48 ur pred narokom, na katerega je vabljen, razen če bo razlog nastal pozneje in ga tudi ne bo mogel prej predvideti," poudarjajo na ministrstvu.

Občutek neenakosti je med zaporniki izrazitejši. To priznavajo tudi na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo vodi Jože Podržaj. Občutek neenakosti je med zaporniki izrazitejši. To priznavajo tudi na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo vodi Jože Podržaj. Foto: Ana Kovač

In še: če bo sodišče želelo preveriti ustreznost zdravniškega opravičila, bo to moral na njegovo zahtevo storiti zdravnik, ki ga bo imenoval Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). 

Je to dovolj? "Stokrat lahko spremenimo zakon o kazenskem postopku, ampak kaj nam pomaga, če bodo zdravniki še naprej pisali zdravniška opravičila," odgovarja vir blizu tožilstva, ki je želel ostati neimenovan. 

O tem, da leva roka države očitno ne ve, kaj dela desna, dovolj pove naslednji podatek. Po spremembi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij lahko sodišče v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe pridobi mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje. Ta ga mora izdati najpozneje v desetih delovnih dneh. 

Težava? Da ministrstvo po letu in pol še vedno ni imenovalo komisije. 

Ko je treba v zapor, ne morejo hoditi

Sogovornik v zdravniških opravičilih vidi več težav. "Domišljija je neizmerna, ko gre za pisanje izvedenskih mnenj. Ko je treba v zapor, dobijo mnenje, da niso zmožni več kot eno uro hoditi, psihično prestajati kazni ali kaj podobnega," poudarja. 

Hkrati se po njegovih ugotovitvah zaradi zdravniških opravičil nekatere zadeve podaljšajo za leto ali celo dve, v nekaterih primerih pa se epilog sploh ne zgodi. "Sodniki to stoično prenašajo, čeprav se v zadnjem obdobju zadeve počasi izboljšujejo," dodaja vir. 

Pri tem opozarja na ključno vprašanje: ali v obdobju, ko nekdo zaradi zdravja ni zmožen sojenja, teče zastaralni rok? 

Ledino pravne prakse je na tem področju oralo mariborsko sodišče v zadevi Satex, ki še danes velja za eno od največjih finančnih afer v zgodovini Slovenije. Prvič je zastarala že leta 2010, a se je mariborsko sodišče pritožilo na ustavno sodišče, ker obtoženi zaradi bolezni, izmikanja in drugih razlogov dlje časa niso bili dosegljivi roki pravice. S pritožbo mu je uspelo. Sodišče je v ponovljenem postopku oprostilo vse štiri obdolžence. 

Zdravniška potrdila kot biankomenice

Na sojenju v zadevi Mip je državna tožilka Mateja Gončin pred časom opozorila še na eno modno muho, ki se je razpasla na tem področju – "splošna in nespecifična" zdravniška potrdila, ki brez ustrezne diagnoze obdolžencu v časovnem obdobju treh mesecev omogočajo opravičen izostanek z glavne obravnave.

Pri iskanju odgovora na vprašanje o tem, kdo in kako pogosto preverja pristnost zdravniških potrdil, so nas na ministrstvu, tožilstvu in upravi za izvrševanje kazenskih sankcij napotili na sodišča.

"Sodišča statistike neutemeljenih zdravniških potrdil ne vodijo na način, ki bi omogočal njihovo preprosto pridobitev," so nam pojasnili na vrhovnem sodišču. Uradni razlog: gre za podatke, ki so del spisov, zakonske podlage za njihovo zbiranje ali analiziranje pa ni. 

Pojasnili so, da lahko upravičenost izdanega potrdila preverjajo:

  • zdravnik, ki ga določi ZZZS,
  • sodni izvedenec,
  • izvedenska komisija medicinske fakultete ali
  • ministrstvo za zdravje z upravnim nadzorom. 

Le v redkih primerih preverjajo ustreznost opravičil

Podatki kažejo, da je primerov, ko je sodišče pri ZZZS dodatno preverjalo ustreznost in verodostojnost zdravniškega opravičila, zelo malo.

Skrb zbujajoč je podatek, da so imenovani zdravniki ZZZS v vsem lanskem letu na predlog sodišč preverjali upravičenost zgolj šestih zdravniških mnenj.

Podatki kažejo, da je primerov, ko je sodišče pri ZZZS dodatno preverjalo ustreznost verodostojnost zdravniškega opravičila, zelo malo. Podatki kažejo, da je primerov, ko je sodišče pri ZZZS dodatno preverjalo ustreznost verodostojnost zdravniškega opravičila, zelo malo. Foto: STA Zdravniki, ki jih je lani imenoval ZZZS, so sicer lani skupaj izdali 47 mnenj. V 13 primerih so pri ocenjevanju, ali gre v konkretnem primeru za nenadno ali nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, ki osebi preprečuje prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnih dejanjih, presodili drugače kot izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe. Različnih mnenj so torej bili v skoraj 30 odstotkih primerov.

Obsojen le en zdravnik

Prav primer Sandija Grubeliča je bil do zdaj edini primer suma izdaje lažnih zdravniških opravičil, ki ga je obravnavala Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS). Postopek nadzora nad dvema zdravnikoma, ki naj bi lažna opravičila izdajala skoraj 18 let, še vedno traja. Eden od zdravnikov se je vmes upokojil, drugi pa je postal direktor zdravstvenega doma. 

Primer Grubelič je medtem zastaral. Njegov osrednji akter je po neuradnih informacijah še vedno poslovno aktiven. V preteklosti naj bi ga videvali v podružnici hitro rastoče invalidske družbe Medvedek v ljubljanskih Stegnah, ki na veliko posluje z državo.

Tudi nekateri drugi, domnevno hudo bolni obdolženci so našli moči za nove poslovne aktivnosti ali celo potovanje z letali. Eden od takšnih je Ivan Zidar, ki naj bi še pred časom vsak teden potoval v Švico. 

Zavestna izdaja lažnega zdravniškega potrdila je sicer kaznivo dejanje, za katero je predvidena kazen treh let zapora. Za zdaj edini obsojeni zdravnik je Milan Pavlović. Sodišče mu je prisodilo pogojno kazen leta in treh mesecev ter plačilo 8.800 evrov denarne kazni. Zaradi njegovih lažnih zdravniških potrdil je morala zdaj že nekdanja Zavarovalnica Maribor skupaj izplačati za dobrih 16 tisoč evrov odškodnin.

Vrhovno sodišče: Imamo zvezane roke

"Vsi ti primeri so vsekakor dobra priložnost, da se na širši strokovni, družbeni in politični ravni izostrijo ter celovito in iskreno premislijo splošna vprašanja tako glede zdravniških potrdil kot tudi nekaterih zastaralnih rokov," poudarjajo na vrhovnem sodišču. 

"Na vprašanja, kako daleč gredo pristojnosti in odgovornost medicinske stroke za zdravniška potrdila v kazenskih postopkih, sodstvo z vrhovnim sodiščem na čelu opozarja že vrsto let, vendar ostajajo nerazrešena," so opozorili.

Priznali so, da "imajo sodišča precej zvezane roke ne le v zvezi z izvrševanjem kazni, ampak predvsem z učinkovitim zagotavljanjem navzočnosti v postopkih v primeru zdravniških mnenj".

"Ne gre le za zdravniška spričevala. Sodišče je na to že opozarjalo in že pred leti v analizi ugotovilo, da je primerov neresničnih opravičil kar nekaj," je dejal nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. "Ne gre le za zdravniška spričevala. Sodišče je na to že opozarjalo in že pred leti v analizi ugotovilo, da je primerov neresničnih opravičil kar nekaj," je dejal nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Foto: Ana Kovač

Donedavni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v začetku lanskega leta opozarjal, da je težava z izogibanjem kazenskim postopkom širša. "Ne gre le za zdravniška spričevala. Sodišče je na to že opozarjalo in že pred leti v analizi ugotovilo, da je primerov neresničnih opravičil kar nekaj," je dejal Masleša.

Prihajajo detektivi

Zagotovo je imel v mislih tudi tako rekoč kronične težave sodišč pri vročanju sodb, vabil na obravnave in drugih dokumentov. V pravnih in stečajnih krogih je mogoče pogosto slišati zgodbe o stalnih bivališčih, registriranih na naslovih podrtij, polomljenih poštnih nabiralnikih in poštnih predalih v tujih državah. 

"Vročanje bi moralo biti čisti formalizem. Po neuradni oceni 80 odstotkov naslovnikov ne prevzame pošte, ki pride s sodišča ali tožilstva, pošta se vrne vrne z napisom, da je naslovnik ni dvignil. Ko vabila pošiljajo po redni pošti, se, kot po čudežu, vsi odzovejo," pravi naš sogovornik, ki ni želel ostati imenovan. 

Kaj je rešitev?

Na ministrstvu za pravosodje napovedujejo, da bodo v okviru sprememb zakona o kazenskem postopku, ki ga bo vlada obravnavala še letos, spremenili način vročanja. Ukinili bodo register pooblaščenih vročevalcev. Vročanje bodo zaupali detektivom in izvršiteljem.

Po neuradni oceni 80 odstotkov naslovnikov ne prevzame pošte, ki pride s sodišča ali tožilstva. Pošta se preprosto vrne z napisom, da je naslovnik ni dvignil. Po neuradni oceni 80 odstotkov naslovnikov ne prevzame pošte, ki pride s sodišča ali tožilstva. Pošta se preprosto vrne z napisom, da je naslovnik ni dvignil. Foto: Matej Povše

"Zakon o kazenskem postopku bi morali spremeniti. Tako kot pri upravnih postopkih bi morali vključiti določbo, po kateri bi se zadeva po 15 dneh štela za vročeno," meni naš sogovornik. 

Predlaga uvedbo "domneve stalnega bivališča". Kako bi ta delovala v praksi? "Preprosto bi v sistem pogledali, kje je bilo zadnje bivališče oziroma kje bi lahko bilo, in bi domnevali, da bo obtoženemu tam pošta vročena. Seveda pa bi to naletelo na odpor obrambe, morda celo ustavnega sodišča, ker bi dejali, da bi bila v tem primeru kršena pravica do obrambe," odgovarja.

Ali bomo dopustili, da se sistem kruši?

Masleša je lani opozoril tudi na odnos družbe: "Ko se je v nekaterih primerih ugotovilo, da je vsebina opravičila neresnična, je bilo to obravnavano anekdotično, ne pa kot resna družbena težava." 

"Vprašati se moramo, ali tudi politiki in druge vidne osebe, ki se izogibajo prihodu na sodišče, dajejo zgled, ki ga ne bi smeli dajati. Odločiti se moramo, ali bomo stvari izvajali kot civilizirana družba ali pa bomo pustili, da se sistem kruši," je poudaril Masleša. 

Katera oblast si bo upala ugrizniti v to kislo jabolko?

Sorodne vsebine

Komentarji

35
  • pavel / 17.12.2016. ob 08:29

    hja--to je pa nesposobna slovenija,se spomnite kako so na hrvaškem sprejeli,,artukovića"---na nosilih so ga prinesli iz aviona,pa v zapor---tukaj pa samo ,,mutijo" in eden drugemu rit ščitijo

  • brencl47 / 17.12.2016. ob 07:38

    Simulantom odrediti "uvodni" zapor na bolniškem oddelku kazenske inštitucije, kjer posebna zdravniška komisija po pregledu odloči o nadaljnjem prestajanju kazni ali začasnem odlogu. Nekaj podobnega naj bi imeli tudi v Avstriji.

  • oporečnik / 17.12.2016. ob 16:42

    Kar se tiče Bavčarjevega izogibanja zaporni kazni, se ga verjetno nekdo od naših velepolitikov boji, da bi kaj izčvekal o povezavi z umorom Krambergerja, ki mu je to bilo nameščeno?!

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano