"Ne moremo se izogniti pogovoru o totalitarizmu in o tem, kar kaže popis žrtev vojne in revolucije, da je komunistična stran izzvala državljansko vojno z zunajsodnim zločinskim pobijanjem Slovencev."
Ali je treba spremeniti 65. člen o varstvu arhivskega gradiva, ki določa, da je gradivo arhivov tajne policije dostopno brez omejitve "razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so pridobljeni s kratenjem človekovih pravic … ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij"?
Novi direktor Arhiva Slovenije Jože Dežman temu pritrjuje. Kot je povedal za tednik Reporter, anonimizacija gradiva Službe države varnosti SDV (občutljivi podatki so na fotokopijah prekriti oziroma neberljivi), ki jo je z navodili lani poleti uvedel Dežmanov predhodnik Dragan Matić, "ni imela pravne in strokovne podlage". Dežman je Matićevo uredbo sicer preklical kmalu po nastopu funkcije.
Varuh: Arhiv je deloval nezkonito
Kot piše Reporter, je bila posledica vnovičnega odprtja SDV poseg urada varuha človekovih pravic, na katerega se je obrnil nekdanji sodelavec BBC London Veno Taufer, ki naj bi mu nekateri mediji z objavo dokumentov nekdanje SDV nedopustno posegli v osebnostne pravice. Varuh meni, da je arhiv ravnal nezakonito.
Dežman: Zapore v arhivu ne more biti
Dežman na to odgovarja z besedami, da zapore, kot si jo predstavlja varuh, v arhivu ne more biti. "Če bi obveljalo, kar v mnenju predlaga, bi lahko zaprli ves arhiv totalitarnih ustanov. Vsaka partijska pola člana zveze komunistov govori o njegovem političnem prepričanju. Temeljna kategorija komunistične veroizpovedi in njegove represivne destrukcije nad drugače mislečimi bi bila za vedno skrita, kar pomeni, da nam komunizma sploh ne bi bilo dano razumeti," je dejal direktor Arhiva.
"Čaka nas naslednja faza detabuizacije"
Nekdanji glavni mož Muzeja novejše zgodovine Slovenije tudi zatrjuje, da je gradivo za novelo zakona, ki bi spremenila "sporni" 65. člen zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, že pripravljeno. "Čaka nas naslednja faza detabuizacije, ko se bo treba pogovarjati, kaj sploh je bila tajna politična policija. Pri tem se ne moremo izogniti pogovoru o totalitarizmu pa tudi o tem, kar kaže popis žrtev vojne in revolucije, da je komunistična stran izzvala državljansko vojno z zunajsodnim zločinskim pobijanjem Slovencev. Družba potrebuje to temeljno razčiščenje," je prepričan Dežman, ki obenem meni, da nova strokovna spoznanja "neusmiljeno razbijajo stari sistem tabujev, čeprav obstaja krog titofilov, ki ga z vso zagrizenostjo branijo".
"Manjka nam samo to, da po moriščih brez morilcev in Udbi brez udbovcev dobimo še komunistično partijo brez komunistov in že smo v pravljični deželi," meni Dežman, ki je za Reporter med drugim dejal tudi, da je bilo 80 ali celo 90 odstotkov arhiva SDV uničenega.
2
