Datum lokalnih volitev bo znan do konca meseca

Volitve bo razpisal predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki bo to po napovedih storil do konca meseca. Kdaj bo razpisal lokalne volitve in kateri datum bo izbral za njihovo izvedbo, odloča predsednik DZ. Prvi možni rok za razpis volitev, 9. junij, je že mimo. Glede na zakonske določbe pa bi lahko predsednik DZ za dan volitev izbral katero koli nedeljo od 22. avgusta do 17. oktobra, od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja pa ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Zakon določa, da se volitve opravijo najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo pred potekom štirih let od prejšnjih volitev. Ker so bile lokalne volitve nazadnje 22. oktobra 2006, bi lahko torej letos vodstva lokalnih skupnosti izbirali najpozneje 17. oktobra, prvi možni datum pa je že 22. avgust. V kabinetu predsednika DZ so pojasnili, da bo Gantar volitve razpisal v juliju. Čeprav so v strankah priprave na volitve že stekle in se tudi že dogovarjajo o kandidatih, pri čemer imajo stranke različne postopke, pa se "uradna" dejanja lahko začno šele v rokih, ki jih določa zakon, torej po razpisu volitev. Stranke morajo namreč po razpisu volitev do dneva vložitve kandidature kandidate določiti s tajnim glasovanjem. Tajno glasovanje poteka po strankarskih pravilih, morajo pa sodelovati člani stranke iz občine.

Višji prag za vstop v volilno tekmo pri županskih kandidatih

Druga možnost kandidiranja na lokalnih volitvah je s podporo volivcev. Tu so glede na volitve pred štirimi leti pravila na podlagi odločbe ustavnega sodišča nekoliko spremenjena, in sicer tako, da je za kandidaturo potrebno manjše število podpisov podpore volivk in volivcev.

Da se bo nekdo lahko potegoval za sedež v občinskem svetu, ga bo moral (oz. listo, na kateri bo kandidiral) v njegovi volilni enoti podpreti najmanj odstotek števila volivk in volivcev, ki so v tej volilni enoti glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet (a ne manj kot 15 in ne več kot 1000).

Pri županskih kandidatih je prag za vstop v volilno tekmo nekoliko višji: dva odstotka od tistih, ki so na zadnjih volitvah v občini glasovali v prvem krogu županskih volitev (a ne manj kot 15 in ne več kot 2500). Med županskimi volitvami in volitvami v občinski svet je še ena pomembna razlika - ta je, da pri volitvah županov odloča drugi krog, če v prvem noben od kandidatov ne dobi večine veljavnih glasov.

Tridesetodstotna kvota po spolih

Na vsaki od kandidatnih list za volitve v občinske svete bo moralo biti najmanj 30 odstotkov žensk oz. moških, kandidati in kandidatke pa bodo morali biti na prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu.

Volilno pravico v občini imajo tisti, ki v njej stalno prebivajo in imajo v občini prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem ta pravica ni omejena z državljanstvom. Na lokalnih volitvah lahko glasujejo tudi tujci s stalnim prebivališčem v občini, a le tisti iz držav EU se lahko potegujejo za mesta v občinskih svetih. Enako velja tudi za volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, medtem ko mora biti kandidat za župana obvezno državljan Slovenije.

Letošnje lokalne volitve bodo že pete po vrsti. Prvič smo v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994, ko je bilo število občin manjše. S številom občin se je povečevalo število županskih mest ter kandidatov zanje. Na zadnjih volitvah si je na enega od 210 županskih stolčkov želelo 847 kandidatov oz. štirje na župansko mesto.