Četrtek, 27. 4. 2017, 7.56
6 let, 6 mesecev
Dan upora proti okupatorju ohranja spomin na ustanovitev OF
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,95
38
Slovenija se z današnjim dnevom upora proti okupatorju spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni.
V uradu predsednika republike so na praznični dan odprli vrata obiskovalcem, v nekaterih občinah pa praznik obeležujejo s proslavami in spominski pohodi.
Državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila že v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Poudaril je, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Ko svoboda je, pa je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost. Tako moramo tudi z državo ravnati odgovorno, je dodal.
V svojem sporočilu je opozoril tudi na temeljnost človekovih pravic, ki nam dajejo moč, da se postavimo pokonci in se upremo.
Cerar: Upor proti okupatorju je omogočil preživetje naroda
Predsednik vlade Miro Cerar je v poslanici poudaril, da je upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju omogočil preživetje naroda, hkrati pa pomeni "temelj ustanovitvi naše samostojne države". "S ponosom in hvaležnostjo gledam na njihov zmagovit boj za svobodo in preživetje slovenstva," je zapisal.
Pahor pozval k spravi
Predsednik republike Borut Pahor je državni praznik počastil z dnevom odprtih vrat v predsedniški palači. V nagovoru je Slovence pozval k spravi in premoščanju razlik glede dogodkov izpred več kot sedemdeset let. Poudaril je, da bomo samo tako kot narod zmogli skozi preizkušnje v prihodnosti in se izognili ponovnemu razkolu.
Predsednik republike je dejal, da smo bili poleg partizanskega boja proti okupatorju priča tudi revolucionarnemu in protirevolucionarnemu nasilju, kar da je zlasti zaradi povojnega totalitarnega sistema in izvensodnih pobojev pustilo v naši kolektivni zavesti močno sled. "Prepričan sem, da je ta razkol mogoče zaceliti, nenazadnje imamo glede tega zgodovinsko izkušnjo. Slovenci namreč ne bi ustanovili lastne države, če v času osamosvojitve ne bi bilo narodne enotnosti", je še poudaril Pahor.
Tudi v nekaterih občinah se obeta živahno dogajanje. Na Ptuju bodo državni praznik zaznamovali s proslavo pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Zbrane bo nagovoril predsednik zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek. Po proslavi bodo udeleženci krenili na tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar.
Na pohode ob dnevu upora proti okupatorju vabijo tudi borčevska združenja v Kranju, Sežani, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Divači, Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah ter v Šentjurju in Slivnici pri Celju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, temveč so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli tisoč. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
Leta 1942 se je v OF zgodil notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom tako imenovane dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so "glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS)".
Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati brez OF.
38