Ponedeljek, 27. 6. 2016, 13.53
7 let, 9 mesecev
Čufer na krivce za nastanek bančne luknje ni želel kazati s prstom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,85
2
Parlamentarna preiskovalna komisija o vzrokih za drugo sanacijo bank je zaslišala nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, ki je bil eden glavnih akterjev pri milijardni sanaciji bank konec leta 2013. Čufer je vzroke iskal v različnih dejavnikih, pri tem pa ni želel s prstom kazati na posameznike. Zaslišana je bila tudi nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek.
Čufer je uvodoma ocenil, da je dobro, da so si poslanci vzeli čas za preiskavo bančne luknje, saj meni, da se moramo iz tega naučiti kar največ pozitivnega. Če je država porabila toliko denarja za sanacijo bančne luknje, moramo narediti tudi sklepe, da se to v prihodnje ne bo ponovilo.
Za višino bančne luknje ključen reakcijski čas
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), kdo je odgovoren za višino bančno luknje, je Čufer dejal, da je težko pokazati na eno samo potezo, ki je pripeljala do njenega nastanka. To je pripisal različnim dejavnikom, od upravljanja bank do podjetij, tudi širši gospodarski krizi. Ključni element za višino bančne luknje pa je bil po njegovi oceni reakcijski čas, medtem ko na vprašanje, kdo je odgovoren za to, ni natančno odgovoril.
Logar je na nekdanjega finančnega ministra naslovil tudi vprašanja o njegovem delu v NLB. Najbolj naraven instrument za nadzorovanje rasti banke je denarna politika, ta pa je bila vezana na skupno monetarno politiko v Evropi, je Čufer odgovoril na vprašanje, ali je Banka Slovenije med letoma 2004 in 2008 pri NLB dobro opravila svoje delo. Ukrepov Banke Slovenije ni želel presojati.
"Če pogledamo nazaj, bi bilo zagotovo bolje, če bi bila ta rast manjša," je ocenil nekdanji finančni minister. V naslednjem obdobju, med letoma 2008 in 2012, ko je kreditna aktivnost padala, ni bilo ustreznega zakonodajnega okolja in znanja za ustrezno prestrukturiranje podjetij. "Ni samo stvar ene, temveč zmes več napačnih odločitev," je dejal.
"Normalno je, da se pri ustanavljanju DUTB dogajajo tudi napake"
Opisal je tudi postopek prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na vprašanje nepovezanega poslanca Bojana Dobovška, ali je bila ustanovitev slabe banke napaka, je dejal, da prav nasprotno, saj v slovenskem bančnem sistemu ni bilo potrebnega znanja o učinkovitem prestrukturiranju podjetij. Dodal pa je, da je normalno, da se pri takih postopkih dogajajo tudi napake.
O nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke je dejal, da težko komentira odločitve, ki so nastale po njegovem vodenju ministrstva. Janka Vebra (SD) je zanimalo tudi, kako je nastal seznam 15 podjetij za privatizacijo. Čufer je pojasnil, da so ga na podlagi predloga Soda pripravili na ministrstvu za finance. Osnovna ideja je bil seznam petih podjetij za prodajo, ta pa se je nato razširil. "Če bi ga še enkrat pripravljali, bi ga lahko zastavili še širše," je ocenil.
"Ni bilo vprašanje, ali dokapitalizirati banke in za kakšno ceno"
Po mnenju nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek ni bilo vprašanje, ali dokapitalizirati banke in za kakšno ceno, temveč le, ali bo Sloveniji uspelo sami sanirati banke ali bo morala zaprositi za pomoč.
Bratuškova je na zaslišanju izrazila upanje, da je bila druga, milijardna sanacija bank, ki še ni v celoti zaključena, tudi zadnja, ki so jo morali plačati davkoplačevalci. "Upam, da smo se iz te zgodbe kaj naučili," je dejala. Podobno je danes pred njo že dejal tedanji finančni minister Uroš Čufer, ki je bil poleg Bratuškove eden glavnih akterjev sanacije.
2