Četrtek, 31. 3. 2016, 11.42
6 let, 7 mesecev
CSD dečka odvzel babici in dedku ter ju dal v rejništvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
49
Predstavniki centra za socialno delo so iz vrtca v neznano rejniško družino odpeljali fantka decembra lani umorjene Velenjčanke Lidije Škratek.
Dečka, stara tri in pet let, ki sta decembra ostala brez mame, sta včeraj ostala še brez dedka in babice. Predstavniki velenjskega centra za socialno delo so ju odpeljali iz vrtca in ju namestili v neznano rejniško družino, v Večeru piše Gordana Possnig.
Po mamici ostala še brez dedka in babice
Fantka sta zadnje tri mesece preživela pri 56-letni babici Mariji Otorepec in 60-letnemu dedku Ivanu Škratku v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Začela sta obiskovati tamkajšnji vrtec in se privajati na novo življenje. Dedek in babica sta dejala, da sta ves čas živela v strahu, da bosta ostala brez vnukov. In zgodilo se je.
"Nisem mogla verjeti, ko mi je direktorica CSD povedala, da so moja vnuka odpeljali v rejniško družino. To je edino, kar mi je bila pripravljena povedati. Z možem ne veva niti, kje sta, ker nama nočejo povedati. Fantka sta velik del otroštva sicer že pred tragičnim dogodkom preživela pri nas in sta bila na naju zelo navezana. Zato sva si vseskozi tudi prizadevala, da bi pri naju odraščala. Sploh ne veva, kako bova vse skupaj preživela. Namesto da bi se v najinem domu razlegal otroški živžav, kot se je to dogajalo v zadnjih mesecih, je danes vse prazno in tiho. Midva z možem pa sva v šoku, objokana in obupana nad šokantnim dogodkom, ko so nama kar čez noč neznano kam odpeljali najina vnuka. Posebno pa me boli srce, ko pomislim na fantka, ki sta čez noč prišla v popolnoma tuje okolje in med tuje ljudi," je Večerovi novinarki povedala babica.
CSD: Dedek in babica sta prestara, da bi lahko skrbela za otroke
Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik je v pogovoru za mariborski časnik dejala, da so skušali z babico in dedkom glede rejništva fantkov vseskozi sodelovati, a to sodelovanje pozneje ni bilo več mogoče. Pravi, da o nobeni drugi možnosti kot o tem, da otroka odraščata pri njiju, stara starša nista želela slišati.
CSD se pa s tako rešitvijo ni mogel strinjati, saj naj bi bila dedek in babica po njihovem mnenju prestara, da bi skrbela za otroka, piše v Večeru. "Zato smo sprejeli odločitev, da otroka dodelimo v rejniško družino, saj jima želimo normalen razvoj. Za zdaj ne želimo povedati, v katero rejniško družino smo dali fanta. Ne nameravamo, in tudi ne bomo v prihodnje, pa starim staršem preprečevati stikov z njunima vnukoma, kar je tudi njuna pravica, da ju videvata v prihodnje, ko bosta odraščala."
Direktorica CSD: Otrok nismo dali v rejo, ker so stari starši prestari
Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman poudarja, da so dolžni ravnati izključno v otrokovo korist in dobrobit. "Ob takšnih dogodkih vedno poskušamo najprej poiskati rešitev znotraj sorodstvene mreže. Če to ni mogoče, skrbno in pazljivo izberemo rejniško družino, kjer bo otroku zagotovljen zdrav fizični in psihični razvoj," poudarja.
Pravi, da starost ni bila razlog za odločitev o namestitvi otrok v rejniško družino. V takih primerih se namreč pri namestitvi otroka v rejniško družino upoštevajo finančna stabilnost, ustrezni bivalni pogoji, da rejnikom ni odvzeta poslovna sposobnost in njihov motiv za rejništvo. "Pomembno je tudi razumevanje rejnikov, da biološkim staršem ni odvzeta roditeljska pravica in da se otrok lahko kadarkoli vrne v svojo družino, če so za to izpolnjeni pogoji."
Stari starši niso bili obveščeni o tem, v katero rejniško družino sta bila nameščena vnuka, saj je CSD dolžan obvestiti le biološke starše otrok, pravi Hartmanova. Oče je trenutno zaprt.
Varuhinja opozarja na občutljivost pri odvzemih otrok
Na dogajanje so se odzvali tudi pri Varuhu človekovih pravic RS, kjer bodo preverili, kako je bila sprejeta odločitev o namestitvi otrok v rejniško družino. Zlasti jih zanima, kako je bila ob tem ugotovljena največja korist otrok, ki mora biti glavno vodilo pri odločanju o njihovih pravicah. "Po pridobitvi vseh zahtevanih informacij, za katere smo zaprosili center za socialno delo, bomo lahko oblikovali stališče, ali so bile v obravnavanem primeru kršene pravice otrok oziroma ugotovili morebitne nepravilnosti v postopku njune obravnave," sporočajo iz urada varuha človekovih pravic.
Ne glede na to pa varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer poudarja, da je odvzeme in namestitve otrok v rejniške družine ali v ustrezne institucije treba izvajati z največjo mero občutljivosti in otrok ne dodatno travmatizirati. "Ti otroci so bili že do odločitve o namestitvi podvrženi različnim travmatičnim zgodbam. Javni uslužbenci in predstavniki različnih organov morajo vedno in povsod slediti načelu dobrega upravljanja in v takšnih primerih tudi največji koristi otrok," dodaja.
Varuh sme sicer le izjemoma posegati v odprte pravne postopke, nikakor pa ne more vsebinsko spreminjati odločitev, ki so jih v zvezi z uresničevanjem pravic posameznikov sprejeli pristojni organi.
Stiki s starimi starši bodo vzpostavljeni
Hartmanova zatrjuje, da so rejniško družino za dečka izbrali z največjo skrbnostjo. Zavedajo se, da je lahko vsaka sprememba okolja zelo občutljiva in lahko povzroči stisko pri otroku. "Zato pri namestitvi otroka v rejniško družino ravnamo skrajno pazljivo in skrbno, da otrok ne bi bil izpostavljen še večji stiski. Otroku v teh primerih nudimo vso strokovno pomoč, ki jo potrebuje."
Stari starši bodo lahko še naprej v stiku z vnukoma, saj imajo otroci pravico do stikov s sorodniki, javnost miri direktorica velenjskega CSD.
Munc prepričan, da je prevladal strokovno napačen pogled
Sistem centrov za socialno delo v Sloveniji ne deluje pravilno, saj gre po Muncevem prepričanju za zgrešen, zastarel, nestrokoven sistem, ki je občasno podvržen sistemski korupciji.
Nekdanji socialni delavec in psiholog Matic Munc primer pozna iz medijev in poudarja, da je treba pogledati več vidikov zgodbe. Kot pravi, ima CSD zakonsko možnost, da izda odločbo o odvzemu otroka in naredi izvršbo na način, kot jo je. "Formalno seveda tukaj ni nič nezakonitega, ali je to pravilno, pa je drugo vprašanje. Kolikor je bilo mogoče razumeti, je bilo največ težav v komunikaciji. Očitno CSD ni uspelo vzpostaviti dobrega odnosa in komunikacije z edinima dvema močnima členoma iz družine, ki sta ostala ali živa ali na svobodi. Zakaj jim to ni uspelo, pa ne vemo," pravi.
Poudarja, da v Sloveniji divja doktrinalna vojna o tem, kam naj gredo otroci v takih težkih primerih. Nekateri strogo zagovarjajo stališče, da morajo otroci nujno zapustiti to okolje, s čimer pa se Munc ne strinja. Po njegovem prepričanju je treba krepiti močne člene v okolju, ki ga otroci poznajo. "V tem primeru je očitno prevladalo stališče, da mora otrok to okolje zapustiti, kar je po mojem mnenju strokovno napačen pogled," pravi. V Sloveniji je bilo po njegovih besedah že več primerov, ki so jih vodili na podoben napačen način in na škodo otrok. "Tako dejanje močno poseže v družinska razmerja."
Munc sicer že deset let opozarja na to, da sistem centrov za socialno delo v Sloveniji ne deluje pravilno, saj gre po njegovem prepričanju za zgrešen, zastarel, nestrokoven sistem, ki je občasno podvržen sistemski korupciji. "Žalostno je, da se morajo zgoditi ekstremni primeri, da se javnost in preostale pristojne službe zganejo, a tako je že od nekdaj."
49