Petek, 22. 11. 2019, 19.09
4 leta, 5 mesecev
Če otrok ni cepljen, so posledice včasih lahko tudi usodne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,35
5
Ko gre za obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim, kot so med drugim rdečke, ošpice in oslovski kašelj, vsi prebivalci Slovenije ne delijo zaupanja v medicino. Zaradi vedno večjega števila staršev, ki svojih otrok ne želijo cepiti, so bolezni, zaradi katerih so v prejšnjem stoletju umirali odrasli in otroci, pri nas spet aktualne. Na ministrstvu za zdravje zato razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi povečali precepljenost.
Za zakon iz leta 1995, ki starše za necepljenje otrok finančno kaznuje z najmanj 42 in največ tisoč evri, na pristojnem ministrstvu menijo, da je zastarel. Potem ko sta v preteklosti neslavno že propadla dva predloga, ministrstvo za zdravje pod vodstvom Aleša Šabedra zdaj pripravlja tretjega. A kaj, ko razen napovedi, da novela zakona bo, ne znajo odgovoriti na vprašanje, kdaj. Prav tako ne ponujajo nobenih konkretnih rešitev, so poročali v informativni oddaji Planet 18 na Planetu.
Opustitev cepljenja v Sloveniji v zadnjih petih letih narašča
Obvezno oziroma priporočeno cepljenje otrok je edino varovalo pred izbruhom epidemij, po vsem svetu poudarja stroka. "Vemo, kaj se je zgodilo v Franciji in Italiji, kjer je bilo vse skupaj prepuščeno staršem in je precepljenost močno upadla. Pojavili so se izbruhi ošpic in drugih nalezljivih bolezni," pojasnjuje specialist pediatrije Denis Baš.
Opustitev cepljenja v Sloveniji v zadnjih petih letih narašča.
Opustitev cepljenja pri nas v zadnjih petih letih močno narašča. Leta 2014 je bilo vloženih 348 prošenj za opustitev cepljenja, lani pa 1.071. Še več oziroma 1.214 prošenj je bilo pri nas vloženih predlanskim. V 95 odstotkih so proti cepljenju starši, v manjšem deležu pa otrokov izbrani pediater. "Veliko je stranskih učinkov, ki naj bi nastali kot posledica cepljenja, a ni tako. Je samo neka časovna povezava, vzročne pa ni," je razlagala Eva Vraščaj iz Društva študentov medicine, ki sodeluje pri projektu Imuno.
Nekateri starši imajo s cepljenjem otrok negativne izkušnje
Starši, ki se ne odločijo za cepljenje otrok, medtem poudarjajo, da sami najbolje vedo, kaj je dobro za njihove otroke in kaj je tisto, kar jim škodi. Številni med njimi imajo s cepljenjem otrok negativne izkušnje, zato se zavzemajo za svobodo odločanja, so poročali na Planetu.
Edina bolezen, ki smo jo pri nas povsem izkoreninili, so črne koze. Stroka vztraja, da lahko le z visoko precepljenostjo vseh drugih nalezljivih bolezni preprečimo kroženje znotraj populacije. "S tem zavarujemo tudi tiste, ki se zaradi nekaterih zdravstvenih indikacij ne morejo cepiti, in tiste malčke, ki so v prvih mesecih življenja še premladi, da bi se lahko cepili," pravi Nadja Šinkovec s centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Če otrok ni cepljen, so posledice včasih lahko tudi usodne
S popravki zakona se na ministrstvu za zdravje trudijo že več let. Nujna je tudi uskladitev z evropskimi predpisi s področja čezmejnih nevarnosti za zdravje, a za zdaj nimajo še nobenih smernic. Ponekod je na primer vpis necepljenih otrok v javne vrtce in šole, tudi na fakultete, že zakonsko prepovedan. "Bolezni so nevarne, lahko povzročajo zaplete. Odločitev za necepljenje je ravno tako odločitev, da otrok zboli, da doživi zaplete, včasih so lahko tudi usodne," razlaga Šinkovčeva.
Nalezljive bolezni ne poznajo meja, starosti, spola in rase. Precepljenost pri nas ni ravno spodbudna, je okoli 90-odstotna, za neobvezna cepljenja pa je mnogo manjša. Optimalna zaščita zahteva precepljenost ciljne populacije nad 95 odstotki. Za tiste, ki so proti, se je do zdaj končalo pri denarnih kaznih, so še poročali na Planetu.
5