Čakalne vrste, rak rana slovenskega zdravstva

V začetku avgusta je na pregled v 13 specialističnih ambulantah čakalo več kot 114 tisoč pacientov, od teh skoraj 14 tisoč več kot 180 dni. Na pregled v revmatološki ambulanti pacienti čakajo več kot leto in tri mesece. Ministrstvo ne opravlja svojega dela, pravi zdravnik Andrej Možina in predlaga preoblikovanje zdravstvenih zavodov v podjetja, ki bodo spodbujala tekmovalnost in boljšo ponudbo zdravstvenih storitev.

V zadnjem desetletju nobena vlada ni temeljito posegla v zdravstvo in ga poskusila modernizirati.

V zadnjem desetletju nobena vlada ni temeljito posegla v zdravstvo in ga poskusila modernizirati. Foto: Bor Slana

Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc želi zmanjšati čakalne vrste s pripravo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta bo posegel tudi v koncesije zdravnikov, to pa bo - skupaj z dodatnimi ukrepi - vodilo k zmanjšanju čakalnih vrst, napovedujejo na ministrstvu. 

"Vlada nima ne politične volje, ne moči, ne želje, da bi uresničila zdravstveno reformo, ki jo potrebuje Slovenija," so v zdravniški zbornici, ki jo vodi Andrej Možina, kritični do predloga zakona. Kot pravijo, bo to le delni poseg v zakonodajo, ki ne bo odpravil anomalij, prinesel pa bo zaton zasebne dejavnosti v javnem zdravstvu in vzpostavil monopole javnih zavodov. "Srednjeročno to prinaša podaljšanje čakalnih dob," ocenjuje Možina.

Kot poudarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije, so že pred štirimi leti ministrstvu predstavili svoje rešitve, a naleteli na gluha ušesa. Čakalne dobe bi morali urediti celostno, v okviru celovite zdravstvene reforme, so prepričani.

 

Polne roke dela za zastopnico pacientovih pravic

Vse več pritožb se nanaša na čakalni čas pred ambulantami in za izvide, posebej diagnostične, je pred časom za naš medij dejala zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Sama rešitev vidi v:
- kadrovskih in finančnih okrepitvah v določenih zdravstvenih ustanovah za ureditev,
- poleg tega tudi v dobri organizaciji dela in naročanja bolnikov.

Na ZZZS, ki je plačnik zdravstvenih storitev, odgovarjajo, da je zmanjševanje čakalnih vrst že nekaj let njihova prioriteta. Tako so že lani predlagali ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst. "Izvajalcem zdravstvenih storitev smo želeli nameniti dodaten denar za skrajševanje čakalnih vrst, a se ministrstvo za zdravje s tem ni strinjalo in je raje pavšalno dvignilo cene vseh zdravstvenih storitev."

Novi v. d. direktorja ZZZS Marjan Šušelj je sicer dejal, da bo njegova prioriteta ravno zmanjševanje čakalnih vrst. Kako se bo tega lotil, doslej ni razložil.

Zdravniki ne pričakujejo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc do konca leta predstavila celovito zdravstveno reformo.
Zdravniki ne pričakujejo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc do konca leta predstavila celovito zdravstveno reformo. Foto: Zdravko Primožič/FPA

Zdravnikov dovolj, a ker ni specializacij, vrste niso krajše

V Sloveniji smo z 2,4 zdravnika na tisoč prebivalcev na predzadnjem mestu v EU. Za nami je samo Poljska, tik pred nami pa z 2,7 zdravnika Velika Britanija. Avstrija ima dvakrat toliko zdravnikov kot Slovenija (4,8). Andrej Možina pravi, da se v Sloveniji izobrazi dovolj zdravnikov, a znova se zatakne pri denarju. Država namreč letno nameni premalo denarja za specializacijo, mladi diplomanti tako tudi po leto ali dve čakajo na specializacijo. A mnogim ni do čakanja in se zaradi profesionalnih izzivov odpravijo iskat službo v tujino.

Milojka Kolar se brani: Dali smo denar, uvajamo e-napotnico

"Ta vlada je zagotovila 16 milijonov dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob, zagotovila je spodobno plačilo za izvajalce, ki ta program izvajajo zunaj svojega rednega delovnega časa. Poleg tega se od prvega januarja letos plačuje  vse preglede z magnetno resonanco in vse preglede ter zdravljenja rakavih bolnikov," sporočajo z ministrstva za zdravje Milojke Kolar Celarc.

Veliko stavijo na elektronsko naročanje in e-napotnico, njuna implementacija pa je v pristojnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Stvari bodo pregledne in sledljive, nemogoče bo, da bi bil pacient na isto storitev naročen pri dveh ali več različnih izvajalcih, kar se v zdajšnjem sistemu še vedno zgodi. E-naročanje naj bi se začelo  letos, ni pa še dorečena vsebina elektronske napotnice," pravijo.

A zdravniki ostajajo kritični in pravijo, da so to le začasni ukrepi, sistemske rešitve pa še ni na vidiku. Do konca mandata te vlade je Možina niti ne pričakuje.

Čakalne vrste v zdravstvu bi lahko zmanjšali tudi s preoblikovanjem javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe, pravi predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Čakalne vrste v zdravstvu bi lahko zmanjšali tudi s preoblikovanjem javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe, pravi predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Foto: Matej Leskovšek

Boljša organizacija dela

Kot enega izmed nujnih ukrepov Možina podobno kot Duša Hlade Zore poudarja potrebo po boljši organizaciji in optimizaciji dela. "Optimalna kombinacija bi bila optimizacija dela v zdravstvenih zavodih in razširitev programov, za to pa so potrebna finančna sredstva," pravi Možina.

Kot pravi, bi bilo treba zdravstvene zavode preoblikovati v gospodarske družbe. "Tako bodo bolj aktivni, ponudili bodo dodatne programe, propustnost sistema bo večja. S tekmovalnostjo bodo dobri zdravniki delali več, drugi pa manj in bodo temu primerno nagrajeni. Sistem mora povečat ponudbo. To pa je odvisno tudi od reforme na zavarovalnem trgu."

 

Sorodne vsebine

Komentarji

20
  • matija11 / 27.08.2016. ob 09:43

    Rak ran v zdravstvu je veliko saj so se metastaze razpasle po celotnem sistemu... Razpasle pa so se iz glavne rak kane ki se imenuje vlada in sicer se le te razraščajo že od leta 91 dalje!!! Celoten sistem namreč že na daleč smrdi zaradi osebnih interesov politikov in posameznih zdravnikov, kajti provizijski sistem v farmaciji in medicinski opremi je kot magnet tako za politike kot nekatere zdravnike…

  • fumel / 26.08.2016. ob 17:56

    Bolnik bi moral biti naročnik zdravstvene storitve in ne samo uprvičenec.Za to bi moral biti zavarovan tako kot imamo zavarovane avtomobile.Če se nam zgodi nezgoda zapeljemo avto k klepraju,plača pa zavarovalnica

  • kala123 / 27.08.2016. ob 12:53

    Glede čakalnih vrst pa tole: Pri nas je približno 5000 zdravnikov, ki ne poznajo čakalnih vrst. Tega ne poznajo niti njihove soproge, otroci, njihovi starši in stari starši, njihovi prijatelji in od prijateljev prijatelji. Dalje medicinsko osebje, njihovi starši .....itd, da se preveč ne ponavljam. Kdo čaka mesece in leta na obravnavo ; ti zgoraj našteti zagotovo ne.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano