Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
20. 8. 2012,
8.47

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 20. 8. 2012, 8.47

8 let

Bumerang sta sprožila policist Gomilšek in sodnik Keček

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Vsi tisti, ki grozijo, zaslužijo kazen. To bi bilo tudi sporočilo drugim, naj tega ne počno, pravi Peter Umek s Fakultete za varnostne vede.

Minule dni je bilo kar nekaj posameznikov deležnih groženj s smrtjo. Med temi je najbolj odmevala grožnja premierju Janezu Janši. Najprej so se pojavili grafiti, ki so pozivali k uboju predsednika vlade, sredi tedna pa je na spletni portal e-uprave prišlo sporočilo, v katerem je neznanec grozil, da bo poleg premierja ubil še njegovo ženo Urško Bačovnik Janša. Poročali smo, da varuhinja človekovih pravic grafitov ni obsodila, predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn pa je šel še korak dlje. V petek je v Odmevih na TV Slovenija izjavil, da tega ne vidi kot "zelo resne grožnje", ampak "do neke mere bumerang efekt načina pisanja, kakršnega prakticira spletna stran stranke SDS, potem časopis Demokracija, Reporter, včasih tudi Finance". Povedano drugače. Štrajn meni, da je Janša za grožnje s smrtjo njemu in njegovi soprogi sam kriv.

Dvojna merila pri obravnavi groženj V isti oddaji je tovrstni način razmišljanja ostro zavrnil strokovnjak z varnostnega področja Peter Umek, sicer predavatelj Fakultete za varnostne vede: "Tu ne gre za bumerang efekt." Sicer je podvomil, ali je tisti, ki grozi, sposoben uresničiti grožnjo, saj mora biti za to usposobljen, toda po njegovo, vsi, ki grozijo, zaslužijo kazen. To bi bilo tudi sporočilo drugim, naj tega ne počno.

Toda Slovenija, vsaj kar zadeva grožnje Janši, daje morebitnim storilcem povsem druge signale. Potem ko je 59-letni hrvaški veteran leta 2009 v Dobovi na vlaku za besede, da so ročne bombe, ki jih ima pri sebi, namenjene takratnemu premierju in predsedniku SD Borutu Pahorju, dobil 11 let zapora, se policistu Zlatku Gomilšku, ki je leta 2006 na spletnem forumu grozil Janši, in ormoškemu sodniku Janku Kečku, ki je »poskrbel«, da je primer zastaral, ni zgodilo prav nič. Celo več. Oba sta bila nagrajena.

Kako je zastarala grožnja Janši Spomnimo. Zlatko Gomilšek je 22. junija 2006 ob 13. uri med službenim časom (takrat je bil celo pomočnik komandirja policijske postaje Središče ob Dravi) s službenega računalnika prek spletne strani dnevnika Večer Janši zagrozil z likvidacijo. Proti njemu je bil sprožen disciplinski kot kazenski postopek. Po disciplinskem postopku je bil najprej odpuščen s policije.

In kaj je bilo s kazenskim postopkom? Policist je grožnje takratnemu predsedniku vlade sicer zanikal, toda tožilci so ga zaradi ogrožanja Janševega življenja in varnosti že avgusta 2006 obtožili. Primer je obravnaval okrajni sodnik Janko Keček, takrat tudi predsednik sodišča, ki pa je toliko časa zavlačeval z zadevo, da je primer 22. junija 2009 relativno zastaral. Toda tudi to obvestilo je takratnemu liderju opozicije potovalo zelo počasi. Janez Janša je sklep, ki ga je sodišče izdalo 29. decembra 2010 in v katerem sodnik Janko Keček obvešča, da je pregon zoper Gomilška ustavljen zaradi zastaranja, prejel 7. maja 2011. To pomeni, da je sodnik potreboval najprej tri leta, da ni naredil ničesar, nato pa skoraj dve leti, da je o tem obvestil stranke v postopku.

Vpletena v zadevo sta bila celo "nagrajena" Zdaj pa pozor, saj se kaj takega v normalnih demokracijah nikoli ne bi moglo zgoditi! Oba, tako Zlatko Gomilšek kot sodnik Janko Keček, sta bila za svoje »delo« nagrajena. Za Gomilška se je zavzela poslanka SD Darja Lavtižar Bebler, v mandatu Pahorjeve vlade pa ga je takratna ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal ponovno zaposlila (in oborožila). Tudi Keček je bil zaradi nedela nagrajen. V začetku leta 2010, pol leta po zastaranju zadeve, ga je takratni pravosodni minister pravosodje in vidni član LDS Aleš Zalar ponovno promoviral v predsednika okrajnega sodišča v Ormožu, vrhovno sodišče pa ga je celo nagradilo z medaljo za življensko delo, ker "od leta 1981 nadvse uspešno vodi sodišča in spada med nadvse učinkovite sodnike".

No, človek, za katerega smo izvedeli, da naj bi bil velik ljubitelj in precej dober igralec hitropoteznega šaha, se s hitrostjo in učinkovitostjo, ki je potrebna za to zvrst šaha, zagotovo ni tako izkazal, da bi ga bilo treba nagraditi.

Ostri vrhovni sodniki Pod pritiskom javnosti je to očitno spoznalo tudi vrhovno sodišče, saj je njegov predsednik Branko Masleša, potem ko so mediji razkrili zastaranje primera, odredil, naj primer raziščejo in ugotovijo, ali obstajajo razlogi za služben nadzor sodnikovega dela ter morebitno ukrepanje. Ker zadeve seveda nismo mogli kar tako pomesti pod preprogo, je tudi Višje sodišče v Mariboru ugotovilo, "da v konkretni zadevi, ki jo je vodil sodnik Janko Keček, od prejema avgusta 2006 do nastopa relativnega zastaranja (22. 6. 2009) ni prišlo niti do vročitve obtožnega predloga obdolžencu, ne do razpisa glavne obravnave, niti ni bilo opravljeno kakšno drugo procesno dejanje, ki bi pretrgalo relativno zastaranje." Sodnik Keček se je sicer izgovarjal na zdravstvene težave in bolniško odsotnost, toda predsednik vrhovnega sodišča je bil takrat oster: "To je vsekakor nedopustno in nerazumno ravnanje. Malomarnega ali nestrokovnega dela ne moremo dopuščati, pri čemer daljša bolniška odsotnost nekega sodnika ne more biti upravičen razlog."

Keček celo zaprosil za napredovanje Predsednik SDS je kazensko ovadil ormoškega okrajnega sodnika. Očital mu je, da je z nevestnim in malomarnim delom onemogočil sojenje policistu Zlatku Gomilšku. Zanimivo je, da je sodnik Keček leta 2010 celo zaprosil za napredovanje in imenovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ter mu je bilo to celo ugodeno, toda po opravljenem nadzoru je to odločbo o napredovanju sodni svet odpravil. Medtem je Keček iz "zdravstvenih razlogov" odstopil kot predsednik sodišča v Ormožu, njegovo mesto pa je zasedla okrajna sodnica svetnica Draga Bočko Žižek.

Danes 62-letni Keček naj bi bil zdaj tik pred upokojitvijo, vendar ima za 4. september razpisano obravnavo. Nikoli pa ni pojasnil, zakaj je sklep o zastaranju izdal leto in pol po relativnem zastaranju primera ter zakaj je sklep iz Ormoža na Janšev naslov potoval pol leta.

Vsako leto več groženj s smrtjo Da se kaj takega ne bi več ponovilo, se je takoj po grožnjah s smrtjo minuli teden oglasil tudi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, ki je na svojem blogu zapisal, da ga hitrost reakcij organov pregona pri ukrepanju v primeru pozivov k nasilju ne prepričuje v zadostni meri. "Tudi zato prav to zahtevam od njih, pa naj to razumejo kot politični pritisk ali pa ne," je še navedel.

S tem se strinjajo tudi strokovnjaki. Peter Umek je v Odmevih dejal, da ima minister Vinko Gorenak prav, ko pravi, "da je treba zadeve intenzivirati", da pa je anonimne grožnje zelo težko odkriti. Zadnjega so že odkrili. Za grožnjami s smrtjo Janši in soprogi Urški naj bi stal Bogomir Šahman, ki naj bi že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj. Sicer pa grožnje javnim osebnostim postajajo že del vsakdanjika, policija pa opaža, da jih je vsako leto več. Letos so jih organi pregona obravnavali že 16, lani in predlani pa v celem letu 14 oziroma 10.

Za LDS je za vse kriva SDS Tako so že grozili zaradi preiskave o poslih družine Janković direktorici Dursa Mojci Centa, zdaj poročeni Šircelj, vodilnim v strankah NSi in SLS, varuhinji človekovih pravic, največkrat pa SDS oziroma njenemu predsedniku in premierju Janezu Janši. Zanimivo je, kako si te grožnje razlagajo pri LDS, se pravi politični stranki, ki je prek svojih ministrov ponovno zaposlila policista Gomilška in podaljšala mandat za predsednika sodišča Kečeku.

Podpredsednik LDS Božidar Flajšman je na portalu stranke zapisal, da je potrebno preganjati vsak sovražni govor kot tudi storilce "kaznivih dejanj razpihovanja sovraštva ali ogrožanja varnosti", vendar naj bi bila za vse več sovražnosti in zastrupljeno stanje duha kriva predvsem vladajoča stranka. Najbolj pa jih skrbi varuhinja človekovih pravic, ki naj bi bila potem, ko je izjavila, da pri »sovražnem govoru družbeno močnejši odvzema dostojanstvo šibkejšemu" in da osebe na javnih funkcijah ne sodijo med družbeno šibkejše, "sama deležna groženj s smrtjo, kar naj bi že obravnavali organi pregona. Ko so to njeno izjavo povzeli mediji, pa je bila zato spet kriva največja vladna stranka.

Ne spreglejte