Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
1. 3. 2009,
13.53

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Nedelja, 1. 3. 2009, 13.53

8 let

Bučar za referendum o meji v Istri

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zavod 25. junij je na spletni strani objavil izhodišča za ozemeljsko razmejitev med Slovenijo in Hrvaško, ki jih je podpisal France Bučar, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine.

Bučar med drugim meni, da meja med državama ni določena in da bi mejo v Istri morali določiti na podlagi referenduma. Meja ni določena niti z "medsebojnim dogovorom med republikama" Bučar, ki je sedaj predsednik nevladnega združenja Slovensko panevropsko gibanje, izhaja iz tega, da meja med Slovenijo in Hrvaško "doslej ni bila določena niti z mednarodnopravno obvezujočim aktom niti z medsebojnim dogovorom med republikama". Kot zgodovinsko nesporno mednarodno priznana meja pa bi izhodišče za dokončno razmejitev med državama bila "meja med kronovinami avstrijskega cesarstva (Cisleitanija) in Ogrsko kraljevino". Delitev Istre je "mednarodnopravno irelevantna" Po njegovih navedbah je celotno ozemlje Istre in Slovenskega Primorja, vključno s kvarnerskimi otoki, po koncu beneške republike spadalo v okvir avstrijske Vojvodine Kranjske. Delitev Istre v okviru bivše Jugoslavije med Slovenijo in Hrvaško pa je "mednarodnopravno irelevantna", ker je bila izvedena brez pravnih podlag in "brez pristanka prebivalstva, katero so te odločitve zadevale".

Zato je po njegovi oceni za določitev meje v Istri potrebno "predhodno izvesti referendum na vseh območjih, kjer to zahtevata ena ali druga stran" - avtohtoni prebivalci slovenskega ali hrvaškega državljanstva in njihovi zakoniti potomci, "ki so imeli stalno bivališče na območju referenduma na dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947".

Pravica do samoodločbe "Republika Hrvaška ima po narodnostnem kriteriju nesporno pravico do delov Istre, kjer pretežno živi hrvaško prebivalstvo. Po istem načelu ima enako pravico tudi Republika Slovenija do delov, kjer živi pretežno slovensko prebivalstvo. V obeh primerih na temelju pravice do samoodločbe. Za ozemeljsko razmejitev med republikama je zato potrebno predhodno izvesti referendum na vseh območjih, kjer to zahtevata ena ali druga stran," je še zapisal Bučar.

Ne spreglejte