Četrtek, 9. 3. 2023, 15.26
1 leto, 1 mesec
Brecelj: Problemi v zdravstvu so težko razumljivi in enostavno rešljivi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,18
26
Erik Brecelj je na zdravstvenem forumu poudaril, da si bo osebno najbolj prizadeval za specializacijo izobraževanja medicinskih sester. "Izobražene medicinske sestre ne bodo odhajale iz zdravstva," je dejal.
V Portorožu so se na Zdravstvenem razvojnem forumu zbrali številni deležniki slovenskega zdravstvenega sistema. Vodja strateškega sveta vlade za zdravstvo Erik Brecelj jim je predstavil delo, predvsem prizadevanja za povečanje števila zdravnikov. Ocenil je, da je število vpisnih mest na medicinskih fakultetah mogoče povečati že v prihodnjem letu.
Po Brecljevih besedah so problemi v zdravstvu "težko razumljivi in enostavno rešljivi". Kot je zbranim še pojasnil, so najprej začeli razmišljati, kako povečati število zdravnikov, oblikovali 16 predlogov in nekatere tudi začeli udejanjati.
Izrazil je prepričanje, da je število vpisnih mest na medicinskih fakultetah mogoče povečati že v prihodnjem letu, ne glede na dozdajšnje dogovore med ministrstvom za visoko šolstvo in univerzama. "Pritisnili smo na fakulteti, da povečata vpis," je dejal.
Razmišljajo, kako olajšati prihod tujih strokovnjakov, kako s štipendijami podpreti slovenske študente medicine v tujini in tudi o morebitni ustanovitvi tretje medicinske fakultete. "Zakaj pa ne, diskusijo je treba sprožiti," je dejal.
Potrebujemo neodvisen nacionalni inštitut za kakovost v zdravstvu
Poseben pomen je pripisal ustanovitvi neodvisnega nacionalnega inštituta za kakovost v zdravstvu, ki bi nadziral tako javno kot zasebno zdravstvo. Z izboljšanjem kakovosti bi po njegovem mnenju prihranili ogromno in le "z drobcem privarčevanih sredstev bi lahko financirali ta inštitut". Inštitut mora biti ustanovljen do leta 2024, je poudaril: "Če ne bo ustanovljen, potem veste, da smo bili skupina, ki je spet nekaj govorila, predlagala, zgodilo se ni pa nič."
Napovedal je, da bo na današnji seji strateški svet končal razpravo o bolniških odsotnostih. O pomenu reševanja tega vprašanja je dejal, da "ne moremo vsega denarja dajati za bolniške, potem pa zmanjka denarja, da bi te ljudi zdravili, da bi zaključili bolniške in bi šli ti ljudje delat".
Brecelj meni, da bi morali oblikovati mrežo za izmenjavo podatkov med ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in analizirati obremenitev zdravstvenega sistema po regijah. Kot je dejal, v času digitalizacije "ni razloga, da ne bi vedeli, koliko zdravnikov potrebujemo".
"Ločevanje med zdravniki in medicinskimi sestrami je katastrofa"
Po Brecljevih besedah izkušnje iz tujine potrjujejo pomen zdravstvenih timov. "Mislim, da je ločevanje med zdravniki in medicinskimi sestrami katastrofa, predvsem za medicinske sestre. Primarni nivo se nam sesuva zaradi zdravnikov, bolnišnice pa zaradi medicinskih sester," je dejal, a podvomil o tem, da se da v Slovenijo prenesti modele iz Skandinavije.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je predlagal spremembe glede pripravniške dobe, na takšne, kot so drugod po Evropi, iz študijskih programov bi izločili stare tehnologije. S tem bi po njegovih besedah lahko dobili dodatno generacijo zdravnikov.
Komadina je opozoril še, da samo s povišanjem plač števila zdravnikov ne bo mogoče povečati, saj imajo mladi drugačne prioritete in visoko cenijo prosti čas.
26