Torek, 19. 11. 2019, 14.08
4 leta, 5 mesecev
Bratuškova za novo kohezijsko ministrico predlaga Angeliko Mlinar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,44
16
Stranka SAB bo za novo kohezijsko ministrico predlagala Angeliko Mlinar, je sporočila predsednica stranke Alenka Bratušek. Angelika Mlinar je na listi stranke SAB letos kandidirala tudi za evropsko poslanko, vendar pa ni bila izvoljena v Evropski parlament.
Bratuškova, ki po odstopu ministra Iztoka Puriča od začetka oktobra sama vodi službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je na novinarski konferenci potrdila, da sta se z Angeliko Mlinar o tem dogovorili že pred kakšnim mesecem, a ostajajo pri napovedi, da jo bodo uradno predlagali šele, ko bo sprejet državni proračun.
"Ve, kako deluje Bruselj"
Za Mlinarjevo so se v SAB odločili, ker "ve, kako deluje Bruselj, ker zna na bruseljskih hodnikih odpirati vrata, in prepričani smo, da bi lahko bila dodana vrednost pri pogajanjih za novo finančno perspektivo in to vlado, katere del je SAB". Bratuškova je dejala, da Mlinarjeva ni članica SAB, a da je bilo to zanje "manj pomembno kot to, da bi dobili na to ministrstvo kandidatko, ki bi lahko s svojimi izkušnjami in znanjem ter poznanstvi in povezavami v Bruslju za Slovenijo naredila ogromno".
Angelika Mlinar (levo) in predsednica SAB Alenka Bratušek (desno)
Dodala je, da je niso dolgo prepričevali in da je Mlinarjeva navdušena nad tem, da bi lahko pomagala Sloveniji. Spomnila je, da so bili z Mlinarjevo v stalnih stikih že od evropskih volitev, na katerih je Mlinarjeva nastopila kot nosilka liste SAB, a ji ni uspelo dobiti mandata. Takrat je bila sicer s 15.311 preferenčnimi glasovi na sedmem mestu med kandidati, lista SAB pa je dobila 4,02 odstotka glasov.
Državljanstvo si ureja
Mlinarjeva je sicer v Sloveniji bolj znana postala jeseni 2013, ko je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament, konec junija 2014 pa je postala poslanka Evropskega parlamenta. Bila je tudi podpredsednica politične skupine liberalcev Alde.
Bratuškova je med drugim dejala, da si Mlinarjeva prizadeva tudi za pridobitev slovenskega državljanstva.
Bratuškova je spomnila, da Mlinarjeva nima slovenskega državljanstva, izpolnjuje pa vse pogoje za njegovo pridobitev in "že kakšen mesec ureja stvari, da državljanstvo dobi", ker se jim v SAB zdi prav, da ima minister slovenske vlade slovensko državljanstvo, četudi nekatera pravna mnenja pravijo, da tega ne potrebuje. Bratuškova sicer pričakuje, da bo imela Mlinarjeva dvojno državljanstvo.
Že tretja menjava na čelu ministrstva za kohezijo
Omenjena vladna služba je sicer že od nastopa aktualne vlade v domeni SAB. Sprva jo je vodil Marko Bandelli, ki je bil zaradi groženj prisiljen odstopiti, odstop pa je iz osebnih razlogov podal tudi njegov naslednik Iztok Purič. Slednjemu je funkcija uradno prenehala prvega oktobra, ko se je državni zbor seznanil z njegovim odstopom. Podrobnosti o razlogih za odstop ni nikoli pojasnil, je pa zanikal namigovanja, da naj bi s položaja odšel zaradi nesoglasij z Bratuškovo.
Iztok Purič je zanikal namigovanja, da naj bi s položaja odšel zaradi nesoglasij z Bratuškovo.
Ob odhodu je Purič večkrat poudaril, da mu je uspelo urediti delovanje informacijskega sistema službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je pogoj za bolj gladko črpanje evropskih sredstev. V SAB so se po njegovem odhodu z novim kandidatom odločili počakati na sprejetje proračuna, ker da se "noben resen in kredibilen kandidat za vodenje vladne službe zaradi možnosti nesprejetja proračuna noče izpostavljati kot kandidat za ministra vlade, ki utegne pasti tik po tem, ko bi bil potrjen za ministra".
Šarec zaupa presoji Bratuškove
Predsednik vlade Marjan Šarec zaupa presoji Bratuškove, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Premier je sicer v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje sicer zatrdil, da služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko deluje. Kot je dejal, so reševali 11 projektov iz prejšnje perspektive. Do danes so po njegovih besedah v Bruslju upravičili porabo 848,3 milijona evrov sredstev, torej 27,6 odstotka vsega, kar je Sloveniji na voljo, konec lanskega leta pa so bili na 24,2 odstotka. Izvajanje projektov in programov je po njegovih vnovičnih zagotovilih v polnem teku. "Trenutno se izvaja 4.624 programov, za 2,54 milijarde evrov je bilo odločitev o finančni podpori, kar predstavlja 83 odstotkov razpoložljivih sredstev," je dodal premier.
16