Sreda, 30. 11. 2016, 19.25
6 let, 7 mesecev
Branjevke najraje zavajajo s poreklom jagod in češenj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
S poostrenim nadzorom nad prodajo sadja in zelenjave na tržnicah so inšpektorji odkrili številne nepravilnosti. Zaradi napačnega označevanja in navajanja porekla sta za kupce najbolj tvegani vrsti sadja jagode in češnje.
Inšpektorji za varno hrano so v posebnem nadzoru nad prodajo nepakiranega sadja in zelenjave med majem in julijem med drugim izrekli 17 odločb o začasni prepovedi prometa. Pri 83 zavezancih so opravili 132 pregledov, največ kršitev označevanja pa odkrili pri družbah z omejeno odgovornostjo, veliko manj pri samostojnih podjetnikih.
Sledljivost ni bila zagotovljena kar pri polovici pregledanih prodajalcev marelic, pri češnjah v 28 odstotkih, pri jagodah v 20 odstotkih in pri špargljih v 19 odstotkih, je razvidno iz poročila, ki so ga objavili na spletni strani uprave za varno hrano.
Marelice so bile neskladno označene kar v 80 odstotkih pregledanih prodajnih mestih, češnje v 35 odstotkih primerov, jagode v 28 odstotkih primerov in šparglji v 26 odstotkih. Neskladno poreklo pa so inšpektorji ugotovili pri 70 odstotkih primerov prodaj marelic, v 30 odstotkih prodaj češenj in špargljev ter v 29 odstotkih primerov prodaj jagod.
Kar zadeva napačno označevanje in navajanje porekla sadja in zelenjave, je bilo za kupce najbolj tvegano kupiti jagode in češnje.
Največ kršitev pri družbah z omejeno odgovornostjo
Glede na vrsto organiziranosti so inšpektorji največ nepravilnosti ugotovili pri družbah z omejeno odgovornostjo, in sicer 22 tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla ter 13 primerov nepravilnosti pri sledljivosti. Tovrstne nepravilnosti so odkrili le pri treh samostojnih podjetnikih, tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla, ter v dveh primerih nepravilnosti pri sledljivosti.
Inšpektorji v poročilu ugotavljajo, da "so posamezni primarni pridelovalci razvili goljufive prakse prekupčevanja s sadjem in zelenjavo in jim lastna pridelava služi le za krinko izvajanja dejanskega trgovanja".
Najbolj kritična ostaja prodaja na stojnicah zunaj tržnic in na večjih mestnih tržnicah.
Inšpektorji inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so opravili poostren nadzor nad označevanjem nepakiranega sadja in zelenjave na stojnicah in tržnicah. Ugotavljali so, v kakšnem obsegu se pojavljajo zavajanja glede splošnega označevanja svežega sadja in zelenjave, predvsem glede navedb porekla in sledljivosti.
Izrekli so ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v upravnih inšpekcijskih odločbah v 22 primerih. Od tega je bilo 17 odločb o začasni prepovedi prometa. Uvedli so 34 prekrškovnih postopkov.
V posebnem nadzoru je bilo obravnavanih 83 zavezancev. Izvedenih pregledov je bilo 132, ker so nekateri zavezanci prodajali na več lokacijah hkrati in/ali več dni zapored.
Na terenu 30 inšpektorjev
V nadzoru, ki so ga izvajali od 1. maja do 1. julija letos, je sodelovalo 30 inšpektorjev. V posebni nadzor so bili vključeni vsi vpleteni v verigo, od pridelovalca do prodajalca. Nadzor so inšpektorji začeli pri prodajalcih in so ga, če je bilo potrebno za razjasnitev dokazov v postopku, nadaljevali pri pridelovalcu na mestu pridelave.
Pregledi so bili ciljno usmerjeni k najbolj tveganim pridelkom za spomladanski čas, to so jagode, šparglji ter češnje, ki jih že tradicionalno pridelujejo v Goriških Brdih. Če so bile na razpolago še druge vrste sadja ali zelenjave, zlasti marelice, breskve in drugi zgodnji pridelki, pa so inšpektorji pregledali tudi te. Pregledovali so stojnice v večjih krajih po Sloveniji.
Ker je obstajal sum, da prodajalci sadja in zelenjave to kupujejo na veletržnicah v Vidmu in Trstu v sosednji Italiji, so inšpektorji z namenom prepoznavanja prodajalcev zbrali podatke o avtomobilih slovenskih registracij, ki so med 3. in 6. uro zjutraj obiskali te tržnice (grosiste). Prav tako se inšpektorji želeli preveriti, ali primarni pridelovalci kupujejo sadje in zelenjavo na veletržnici v Ljubljani. Zato so izvedli popis avtomobilov, ki so odpeljali iz diskonta, in jih primerjali z dostavnimi avtomobili prodajalcev na mestnih tržnicah in na drugih prodajnih mestih.
Redni obiskovalec italijanskih veletržnic prodajal slovenske češnje
V poročilu so inšpektorji navedli tudi nekaj primerov nedovoljenih praks. Pri enem izmed primarnih pridelovalcev češenj so ugotovili, da ima dva kombija za prevoz sadja in zelenjave ter da je reden obiskovalec veletržnic v Italiji. V obdobju trajanja akcije je s češnjami zalagal različne prodajalce. Inšpektorji so pri tem opravili vzorčenje češenj na prodajnem mestu in ugotovili, da so bile tretirane s fitofarmacevtskim sredstvom, ki v Sloveniji sploh nima dovoljenja za uporabo. Uvedli so prekrškovni postopek.
Ugotovili so tudi, da so večkratni kršitelji podjetja, ki se primarno ukvarjajo s povsem drugimi dejavnostmi, na primer gradbeništvom, in prodajajo sadje in zelenjavo na povsem neorganiziranih prodajnih mestih. Nekatera izmed teh podjetij imajo v Sloveniji celo samo poštni nabiralnik.
Odkrili so primer, v katerem je prodajalka (najeta študentka) po posredovanju inšpektorja dopoldne pravilno označila poreklo. Ko je isto stojnico popoldne pregledal tržni inšpektor, je znova ugotovil napačno oznako porekla.
