Sreda, 8. 3. 2023, 12.42
1 leto, 2 meseca
Slovenija je od Bruslja dobila zeleno luč za prvih 50 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,66
17
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni in slovenski finančni minister Klemen Boštjančič
Evropska komisija je podala pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije za izplačilo nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 50 milijonov evrov, je danes med obiskom v Ljubljani povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Po dokončni potrditvi v Bruslju naj bi bil denar izplačan v aprilu.
Ko bodo postopki v Bruslju končani, med njimi je najpomembnejša odločitev Ekonomskega in finančnega odbora pri Svetu EU, bo Slovenija prejela prvih 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je na novinarski konferenci po srečanju z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem dejal Gentiloni. Ocenil je, da bi lahko bila sredstva izplačana aprila.
Poudaril je, da gre za pomemben prvi korak. "V teh negotovih časih je po našem mnenju zelo pomemben ta prvi korak ter pot investicij in reform, ki jih predvideva načrt in ki bodo okrepile gospodarsko uspešnost Slovenije," je dejal komisar.
Evropska komisija je ocenila, da je Slovenija uspešno dosegla 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, krepitev upravljanja za digitalizacijo javne uprave ter tudi reform za krepitev trga dela in poslovnega okolja. Slovenija je ob tem predlagala spodbude turističnemu sektorju, zmanjšanje administrativnega bremena za državljane in podjetja ter ukrepe za digitalizacijo in izboljšanje učinkovitosti javnega naročanja. Predložila je tudi kazalnike za merjenje kakovosti dolgotrajne oskrbe, Pomembno bo pospešiti izvajanje zavez glede reform in investicij, da bi bili čim prej vidni učinki teh ukrepov, je povedal.
Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost pripada 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, pri čemer se je Slovenija za zdaj odločila, da bo ob nepovratnih sredstvih uporabila za 705 milijonov evrov posojil.
Slovenija pripravlja posodobitev nacionalnega načrta za okrevanje, ki je med drugim nujna zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov ter novih preračunov Evropske komisije, ki so posledica ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen in po katerih Sloveniji pripada 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj, kot je bilo sprva predvideno.
Boštjančič je povedal, da posodobitev načrta intenzivno pripravljajo. Trenutno zaključujejo nabor projektov, ki jih bodo iz načrta izločili; predvidoma bodo to projekti, katerih izvedba je časovno najbolj oddaljena oz. so najtežje izvedljivi. Pri tem Slovenija nima prostih rok, saj bo morala izvesti zadane reforme in zagotoviti določen delež projektov s področja digitalizacije in zelenega prehoda.
Gentiloni je dejal, da so od Slovenije že prejeli prvi osnutek dodatnega poglavja, ki se bo nanašal na načrt REPowerEU, upoštevati bo morala tudi omenjenih 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev. Med razlogi za prilagoditev so lahko tudi objektivne okoliščine, kot je na primer visoka inflacija ali težave v administraciji, a morajo te biti jasno argumentirane, je poudaril.
Slovenski vladi zaupa glede načrtov za pospešitev izvajanja načrta, je dejal in dodal, da je komisija pripravljena tesno sodelovati s slovenskimi oblastmi.
Boštjančič je današnjo potrditev Bruslja označil kot dodatno spodbudo za nadaljevanje prizadevanj za hitrejše izvajanje ukrepov ter doseganje mejnikov in ciljev, ki so podlaga za izplačila. Ponovil je, da bo pri tem ves čas v zamudi glede na prvotno zastavljeno časovnico, a poudaril, da bodo naredili vse, da bo Slovenija do konca leta 2026 v največji možni meri izkoristila razpoložljiva evropska sredstva.
Teh 50 milijonov evrov ne bo prvi priliv evropskih sredstev za okrevanje v državni proračun – Slovenija je septembra 2021 že prejela 231 milijonov evrov predplačila. Po ministrovih besedah so uporabljena v projektih v izvajanju, med katerimi so nadgradnja železniških prog Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Divača, nadgradnja železniške postaje Grosuplje, projekti na področju digitalizacije gospodarstva, stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco v Mariboru (ki je eden od 34 tovrstnih projektov, predvidenih v načrtu) ter dograditev infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Slovenija bo 50 milijonov evrov prejela na podlagi zahtevka, ki ga je predložila oktobra lani, po časovnici pa je bil predviden junija lani. Kot je minister navedel v odgovoru na pismo evropske poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) glede izvajanja slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, Slovenija za drugi zahtevek trenutno izpolnjuje 18 od 27 zastavljenih mejnikov in ciljev, za tretji zahtevek pa 12 od skupno 24.
Po trenutno veljavnem izvedbenem sklepu Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo sta drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev predvidena v višini 231 milijonov evrov bruto, prvi obrok posojil pa v višini 310 milijonov evrov bruto.
Kot je danes na novinarski konferenci poslanske skupine Svoboda opozoril Boštjančič, bo Slovenija bo pri črpanju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Pri izbiri projektov je bil namreč izbran povsem napačen pristop in tudi organizacijsko gre za zelo zapleten zalogaj. Vseeno naj bi sredstva pravočasno počrpali v celoti, prvi obrok pričakuje v nekaj tednih. Iz 672 milijard evrov vrednega evropskega načrta za okrevanje in odpornost je Sloveniji na voljo 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Doslej je iz tega naslova prejela 231 milijonov evrov predplačila, rok za črpanje celotnih sredstev pa je do konca leta 2026.
Krivdo pripisal prejšnji vladi
Že danes so zamude pri posameznih ciljih tudi več kot 15-mesečne, je dejal, krivdo pa pripisal prejšnji vladi: "V tem načrtu je takratna vlada sama sebi postavila načrt črpanja in definirala bistvene mejnike, težava pa je, ker je bil predlog črpanja narejen na hitro, brez priprave strateških korakov in s slabim časovnim načrtom."
EU je sklad za okrevanje in odpornost ustanovila v odzivu na pandemijo covid-19, da bi si države s pomočjo tega denarja lahko opomogle po zdravstveni krizi in se z reformami pripravile na morebitne bodoče krize. Toda slovenski načrt za okrevanje in odpornost, kot je dejala poslanka Svobode Monika Pekošak, vsebuje le "nek spisek želja in ne pravih projektov, ki bi v resnici pripomogli k okrevanju in odpornosti". Prepoln je infrastrukturnih projektov, ukrepi in mejniki pa preveč razpršeni in praktično nerealni, je dodala.
Načrt organizacijsko prezapleten
Poleg tega, da je prejšnja vlada ubrala povsem napačen pristop, katere projekte vključiti v načrt za okrevanje in odpornost, je ta tudi organizacijsko zastavljen zelo zapleteno, je dodal Boštjančič. Medtem ko so denimo na Hrvaškem za vsakega od svojih šestih glavnih stebrov ukrepov kot pristojno določili eno ministrstvo, je v Sloveniji za štiri stebre odgovornih več kot deset resorjev in različnih organov. "V praksi to pomeni zelo veliko usklajevanja med pogosto neusklajenimi resorji in drugimi organi," je dejal.
Takšne težave minister pričakuje ves čas izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vseeno pa vlada dela vse, da bomo do konca leta 2026 izpolnili vse mejnike in cilje ter lahko v celoti počrpali vsa sredstva. "Zagotavljam, da bomo naredili vse, da te cilje in mejnike izpolnimo," je dejal.
Prvi obrok v višini približno 50 milijonov evrov zdaj Boštjančič pričakuje v nekaj tednih. Ob tem je spomnil, da smo zahtevek za to izplačilo poslali v Bruselj šele oktobra lani, čeprav bi ga morali skupaj z drugim zahtevkom že junija. "Drugega še do danes nismo oddali, ker niso izpolnjeni vsi mejniki, enako je s tretjim zahtevkom, ki bi ga morali oddati do decembra," je dodal.
Konkretno je kot eno od težav pri izpolnjevanju mejnikov izpostavil pridobivanje gradbenih dovoljenj. Ti postopki so v Sloveniji še vedno zelo zapleteni in dolgotrajni, je spomnil in ponazoril: "Pričakovanja, da bomo na primer decembra 2022 končali oddajo vseh naročil in projektov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ali za projekt oskrbe s pitno vodo, je pač nerealno."
Vrsta projektov je sicer že izvedenih, saj država nastale stroške pokriva iz naslova predplačila.
17