Boris Pleskovič: V tujini se za dobre kadre tepejo, pri nas jih odrivajo stran

"To je skrb vzbujajoč trend, saj je številka tistih, ki iščejo zaposlitev v tujini, že drugo leto zapored blizu osem tisoč," pravi Boris Pleskovič, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa. Nadaljeval se bo, dokler ne bo reda v gospodarstvu in bodo davki za strokovnjake – zdravnike, ekonomiste, računalničarje, fizike – previsoki, saj so ti ljudje v tujini veliko bolje plačani, dodaja.

Pri nas pa govorimo o demokratičnem socializmu, o omejevanju plač. "Nekdo, ki je vrhunski strokovnjak, ne bo delal za majhno plačo. En tak vrhunski strokovnjak, ki ga dobro plačaš, bo zaposlil še druge ljudi. Če mu omejiš plačo, pa bo rekel, da ima v tujini več možnosti. Naši vrhunski strokovnjaki zato odhajajo v tujino in jim na misel ne pride, da bi prišli nazaj. V Oxfordu in na Harvardu se stepejo za najboljše, pri nas jih odrivajo stran," pojasnjuje.

"Če si dober dobiš, pet, sedem ponudb" "S tem imam izkušnje, ker sem 30 let delal v ZDA. Tam se nagrajuje ljudi po uspešnosti, tam se stepejo zate, če si zares dober, dobiš pet, sedem ponudb, tukaj pa se še vedno zaposluje po zvezah. Preveč ljudi študira na FDV, kjer nimajo uporabnih znanj, in potem tisti s FDV ukazujejo tistim, ki kaj znajo ali imajo tehnična znanj. Enako je v politiki," nadaljuje Pleskovič.

Pravi, da je treba v Sloveniji izboljšati gospodarsko klimo, konkurenčnost, nagrajevati zdravnike in druge po uspešnosti ter spremeniti delovno zakonodajo. Pleskovič je tri desetletja delal v Svetovni banki: "Za kakšnega, ki je bil priden in sposoben, sem se 'stepel' z drugimi direktorji, ne pa, da bi katerega odpustil. Če kdo ne dela, pa ga premestiš."

Socialna država mladim omogoča delo Največ, kar polovica, slovenskih državljanov je odšlo v Nemčijo (21 odstotkov), Avstrijo (20 odstotkov), Bosno in Hercegovino ali na Hrvaško, kažejo najnovejši podatki statističnega urada.

Pleskovič meni, da sta Nemčija in Avstrija, kjer je brezposelnost mladih med najnižjimi, bolj socialni državi od Slovenije: "Socialna država pomeni, da imaš dostojanstveno službo, da si dobro plačan, da imaš normalne davke in si s tem lahko ustvariš družino. Ne pa, da tistim, ki iščejo službe ali se jim ne ljubi kaj dosti delati, dajemo socialne dodatke. Socialna država je, da mladim omogočimo delovna mesta."

Predsednik Slovenskega svetovnega kongresa meni, da bi morali naši politiki oditi v Avstrijo pogledat, kako tam delajo z mladimi.

Slovenija za tujce vmesna država Med prebivalci, ki so se lani priselili, je bilo 84 odstotkov tujih državljanov, največ jih je prišlo iz drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Teh je bilo 73 odstotkov, sledili so državljani drugih držav članic EU. Več kot 94 odstotkov priseljenih tujih državljanov se je v Slovenijo priselilo iz svoje matične države.

Podobno ugotavlja tudi Pleskovič, ki dodaja, da je za mlade tujce Slovenija samo prehodna država: "Ko sem preurejal hišo, mi je eden od delavcev, mlad fant, povedal, da dela v Sloveniji, njegov oče pa v Avstriji, kjer ima super plačo. Slovenija je zanj samo vmesna postaja, po končani gradbeni šoli pa namerava tudi on v Avstrijo, ker so tam boljše razmere, boljša plača, nižji davki."