Bogataj: Slovenci imamo bogato tradicijo valentinovega

Kot pa zatrjuje etnolog Janez Bogataj, imamo Slovenci bogato tradicijo valentinovega, zato bi jo morali spet oživeti.

Po Bogatajevih besedah se je "amerikanistična" podoba valentinovega s poudarjeno rdečo barvo, srčki in podobnim v slovenski prostor začela uvajati v poznih 80. letih. Za slednje imajo po njegovem mnenju največjo "zaslugo" predvsem tiskani mediji, zlasti revije.

Danes praznujemo anglosaksonsko različico

Praznik je v obliki, ki jo poznamo danes, po njegovih besedah značilen predvsem za anglosaksonsko območje. "Iz tega prostora je valentinovo prišlo najprej v ZDA, tam dobilo svojo marketinško razsežnost in se vrnilo nazaj v Evropo," je pojasnil etnolog.

Eno prvih spomladanskih praznovanj Valentinovo je bilo na Slovenskem eno prvih spomladanskih praznovanj, ki so bila povezana z ljubeznijo med spoloma. Tako je praznovanje vsako leto napovedovalo eno prvih ptičjih ženitev. Prve pojavne oblike praznika so bile po besedah Bogataja sicer zelo različne, še največkrat pa so bile povezane z obhodi otrok od hiše do hiše. "Voščili so dobro letino, zdravje in srečo ter gospodinje povpraševali, kako je bilo kaj s ptičjo svatbo in ali je od nje še kaj ostalo," pojasnjuje Bogataj.

Po njegovih besedah so gospodinje napekle testene ptičke in jih zatikale na veje dreves in grmov. Otroci so po opravljenem voščilu tekali po vrtu in iskali te dobrote, ki so jih kasneje odnesli domov in jih imeli v naslednjih dneh za priboljšek. "Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj nismo ob tem pomislili na veliko bogastvo Valentinovih tradicij na Slovenskem, ki bi ga lahko v sodobnih interpretacijah ponovno vnesli v praznično dogajanje," se sprašuje Bogataj.

Valentinove ptičke v pekarne

Pri tem predlaga, da bi pekarne v Sloveniji na valentinovo namesto običajnega peciva ponudile valentinove ptičke, ki bi postali darilo za obdarovanje med spoloma: "S tem bi bila Slovenija nekoliko drugačna od ostalega sveta," pravi.

Sicer je danes valentinovo povezano z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto - zaostaja le še za božičem. V zahodnem svetu poleg voščilnic podarjajo tudi vrsto drugih daril, ki navadno vključujejo vrtnice in čokolado, podarjajo pa tudi nakit.

Valentinovo naj bi bilo med Slovenci najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.

Valentin "ureže prvo trto" Valentin "ureže prvo trto", ponekod se v tem času prične delo na vrtu. V Beli krajini tako pravijo, da je to prvi spomladanski dan. Le v severozahodni Sloveniji praznik sv. Valentina obeležujejo po stari tradiciji, ko gospodinje po drevju in grmih okrog hiše otrokom nastavljajo valentinove ptičke.

Na Japonskem, v Koreji in podobno tudi v Avstraliji se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj dan zaljubljencev razvil kot dan, ko si tisti, ki se imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Valentinovo praznujejo tudi v perzijski kulturi, čeprav islamska vlada to kot del zahoda zavrača in omejuje.