Bodo v Sloveniji lahko študirali le še bogati?

Predlog zakona o visokem šolstvu buri duhove. Bo prinesel več kakovosti in izboljšal položaj študentov ali je njegov glavni namen likvidacija vseh visokošolskih zavodov zunaj treh državnih univerz?
Bodo v Sloveniji lahko študirali le še bogati?

Predlog zakona o visokem šolstvu, ki bo do 29. novembra v javni obravnavi, je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Do predloga so zlasti kritični na zasebnih fakultetah.

Makarovič: Predlog zakona je katastrofa za visoko šolstvo Dekan novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) Matej Makarovič tako meni, da je predlog katastrofa za visoko šolstvo in da ga je pripravila "radikalna skupina z ljubljanske univerze, ki je prevzela popoln nadzor nad pristojnim ministrstvom".

Po Makarovičem mnenju je glavni namen zakona kratkoročno likvidirati vse visokošolske zavode zunaj treh državnih univerz, dolgoročno pa bi po tem načrtu smeli preživeti samo še ljubljanska in pogojno še mariborska univerza, če se bo sprijaznila s tem, da ne sme v ničemer tekmovati z ljubljansko.

Denar študentov v zasebne žepe "dosmrtnih" profesorjev? Predlog zakona tako omogoča popolno odpravo brezplačnega študija zunaj državnih univerz, kar se sicer zdi kot obračun z zasebnim sektorjem, a glavne žrtve bodo po besedah dekana študenti FUDŠ. Ob odsotnosti drugih možnosti bo tako tipičen slovenski študent študiral na ljubljanski univerzi za zelo visoko šolnino.

Makarovič še meni, da se pod krinko obračuna z zasebnim visokim šolstvom le pripravlja teren za prevlado plačljivega študija, "ta denar pa bo šel v zasebne žepe tistih, ki imajo že zdaj zagotovljene dosmrtno varne službe na ljubljanski univerzi".

Ministrstvo: Položaj študentov bo boljši Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport trdijo, da prej omenjene kritike predloga zakona ne držijo. Kot so pojasnili že ob predstavitvi predloga, ta sledi izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča glede financiranja visokega šolstva, določitvijo javne službe in njenimi kriteriji ter povečuje kakovost v visokem šolstvu.

Predlog zakona po mnenju ministrstva spreminja položaj študentov na bolje, saj so pravice in obveznosti tako za študente kot za visokošolske zavode in ne nazadnje za samo državo veliko bolj jasne in določne.

Študij bo brezplačen na prvi in drugi stopnji (do največ 360 kreditnih točk) in plačljiv za tiste, ki bodo že porabili kredite (ECTS – European Credit Transfer and Accumulation System) oz. ne bodo izpolnjevali drugih pogojev za nadaljevanje študija. Pravico do financiranja študija iz javnih sredstev lahko študent uveljavlja le za čas trajanja študijskega programa, v katerega je prvič vpisan, podaljšanega za eno leto, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano