Četrtek, 28. 2. 2019, 21.31
5 let, 1 mesec
Argument
Bi Slovenija morala uvesti univerzalni temeljni dohodek? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,29
15
Prva dama sindikalne centrale Lidija Jerkič in ekonomista Franjo Štiblar in Bernard Brščič so v studiu oddaje Argument na Planetu razpravljali o univerzalnem temeljnem dohodku.
Gostje so odgovarjali na vprašanja, ali bi slovenski proračun prenesel univerzalni temeljni dohodek (UTD), skratka državno žepnino za vse Slovence od rojstva do smrti. Kakšen znesek si lahko privoščimo? 780 evrov na mesec, kot jih delijo v Italiji, 300, kot si želijo nekateri pri nas? In pod kakšnimi pogoji? Bi s tem odpravili revščino ali postali država lenuhov?
Lidija Jerkič pravi, da šele z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka res damo ljudem izbiro, ali bodo delali, kaj in za kakšno ceno. "V položaju, v katerem smo v tem trenutku, pri zaklenjenih delavcih na slabih delovnih mestih, bi bila to zagotovo ena od možnosti, ki bi sprostila trg dela," je povedala.
Kot je poudarila Jerkičeva, so tudi sindikati zadržani pri podpori UTD, a ob spreminjanju delovnega procesa, ob uvajanju strojev in digitalizaciji bo vedno manj ljudi imelo klasično delo in treba bo najti druge načine, da bomo od dela lahko živeli.
Preberite še druge teme iz Argumenta:
Brščič medtem pravi, da bi bila uvedba UTD sprememba na slabše. Gre za utopični projekt socialistov, s katerim želijo zdraviti že zdavnaj crknjeno kravo socializma," pravi Brščič. Kot meni, UTD ne deluje, ker je neizvedljiv, saj ni dovolj denarja zanj. Kot pravi, njegov izračun kaže, da bi bil v Sloveniji mogoč le UTD v vrednosti 84 evrov.
Brščič pravi, da bi bilo v Sloveniji veliko zlorab, če bi uvedli podoben sistem kot v Italiji. "Naša kultura je balkanska, izkoriščamo sistem in če sistem UTD ni deloval na Finskem s skandinavsko delovno etiko, potem verjemite, da v Sloveniji to ne bi delovalo." Denar ne raste na drevesih, je dejal Brščič.
Štiblar meni, da je treba podpreti najbolj revne sloje, ki so aktivni. "UTD v osnovni obliki helikopterskega denarja se mi ne zdi najbolj primeren. Tisti, ki bi ga dobil, bi moral izkazati aktivnost," pravi Štiblar. Tudi Štiblar opozarja na pomanjkljive finančne vire. Kot pravi, je za to, da se pomaga najbolj prizadetim, a ne z denarjem, ampak z brezplačnim osnovnim zdravstvom in šolstvom.
"Če nekdo reven prosi pred trgovino, mu kupiš kruh, ne daš pa mu denarja," pravi Štiblar.
Strinjali so se, da Slovenija še kar nekaj časa ne bo dobila UTD. V Italiji je medtem drugače.
Sosednja Italija načeloma velja za državo v precej večjih finančnih težavah od Slovenije, morda je v hujših težavah samo še Grčija, so poročali v oddaji. Kljub temu te dni marsikateri Slovenec z zavistjo spremlja revolucijo pri zahodnih sosedih.
Italija bo z univerzalnim temeljnim dohodkom na pomoč priskočila vsem svojim državljanom pa tudi prebivalcem drugih članic EU, ki v Italiji prebivajo več kot deset let. No, seveda tistim, ki bodo izpolnjevali pogoje.
Do dohodka bo upravičen vsak posameznik, ki na leto zasluži manj kot 9.360 evrov in poleg prebivališča nima v lasti nepremičnine v vrednosti, višji od 30 tisoč evrov.
Samska oseba, ki bo izpolnjevala naštete pogoje, si tako lahko obeta 780 evrov državne pomoči. 500 evrov plus 280 evrov za najemnino.
Štiričlanska družina z mladoletnima otrokoma si lahko na drugi strani obeta 1.180 evrov pomoči. 900 plus 280 za najemnino. Še sto evrov več pa bo dobila štiričlanska družina, v kateri so vsaj tri polnoletne osebe.
Italijani si obetajo, da bo za pomoč zaprosilo 1,9 milijona družin in šest milijonov posameznikov. Vse skupaj naj bi državo stalo osem milijard evrov.
Kot so poudarili v oddaji, pri tem ne gre za pravi UTD, kjer enak znesek dobijo vsi državljani ne glede na status ali premoženje.
15