Bavčar še ni prevzel pošte s sodišča #video

Bavčar bi moral v zapor že 20. julija, a je tik pred sodnimi počitnicami vložil prošnjo za odlog začetka prestajanja kazni in hkrati zahteval izločitev sodnikov.

Okrožno sodišče je zahtevo za izločitev v odločanje posredovalo višjemu sodišču v Ljubljani, ki je zahtevo zavrnilo, Bavčar pa je ob izteku pritožbenega roka izkoristil še možnost pritožbe na vrhovno sodišče, ki mu je pritrdilo in iz odločanja izločilo predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika in podpredsednico Sonjo Ilovar Gradišar.

Možnost pritožbe

V ponovnem odločanju naj bi ljubljansko okrožno sodišče po poročanju spletnega Dela odločilo, da mora Bavčar v zapor. Uradna odločitev še ni znana. Bavčar nam na pisno vprašanje, ali je prejel odločitev, za zdaj ni odgovoril, na sodišču pa pravijo le, da še ni bila vročena stranki, kar pomeni, da ne morejo razkriti vsebine odločitve. Na vprašanje, na kakšen način poteka vročanje, na sodišču odgovarjajo le, da to poteka "skladno z zakonom". Tudi Bavčarjev odvetnik Janez Koščak na vprašanje, ali je seznanjen z odločitvijo sodišča, ne odgovarja.

Odločitev prvostopenjskega sodišča lahko Bavčar in Koščak izpodbijata s pritožbo na višje sodišče.

Zapor bi odložil iz poslovnih razlogov

Bavčar se je v preteklosti v prošnjah sodišču za odlog zaporne kazni skliceval na domnevno slabo zdravstveno stanje. Tokrat pa naj bi se na nedokončane posle. Bavčar ima poleg espeja v Sloveniji, ki po javno dostopnih podatkih ne ustvarja prihodkov in je med davčnimi neplačniki, v Srbiji podjetje za trgovino s kemičnimi proizvodi Gaschem. 

Več v spodnjem prispevku Planet TV:

Če ne prevzamejo pošte ...

Foto: Thinkstock Sodišče se pri vročanju v splošnem ravna po zakonu o kazenskem postopku in kot osnovni način določa vročanje po pošti. Že od leta 2008 je mogoče tudi vročanje po elektronski pošti, a le s soglasjem stranke. Ali je Bavčar tega dal, ni znano.

Kaj se bo zgodilo v primeru neuspele vročitve? Če se sodba vrne, ker je obsojenec ne prevzame, sodišče uporabi druge zakonsko določene prijeme. Prvi korak je prek sodnega vročevalca. Če temu ne uspe vročiti sodbe na domačem ali službenem naslovu obsojenca, mora, kot izhaja iz zakona in sodne prakse, najprej pustiti posebno pisno sporočilo na naslovu obsojenca, da naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na delovnem mestu. Nato mora ponoviti poskus osebne vročitve. Če vročevalec najde obsojenega, se - tudi če ta pošiljke noče prevzeti - ta šteje za vročeno.

Če to ne uspe, sme opraviti nadomestno vročitev, kar pomeni, da se pošiljka lahko izroči kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti. Vročitev sodbe je opravljena, ko jo sprejme (nadomestni) prejemnik, pri čemer sodišče ni dolžno ugotavljati, kdaj je pisanje dejansko prišlo do naslovnika (v našem primeru do Bavčarja in bratov Sušinski). Pomembno je le, ali je bila pravočasno opravljena nadomestna vročitev.

Če vročitev na navedenem naslovnikovem naslovu ni mogoča zato, ker se je naslovnik odselil, in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.

V skrajnem primeru lahko sodišče sodbo obesi na oglasno desko sodišča, kot se je to zgodilo pred leti s sodbo nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju, potem ko mu jo je vročevalec neuspešno poskušal vročiti mesec dni. Po osmih dneh visenja sodbe na oglasni deski sodišča se je štelo, da mu je bila pošiljka vročena.