Arbitražno sodišče bo nadaljevalo delo

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je sodišče sklenilo, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, vendar te kršitve niso bile tako hude, da bi lahko Hrvaška izstopila iz sporazuma ter da sodišče ne bi moglo neodvisno in nepristransko sprejeti končne razsodbe. "Ni ovir, da se postopki v okviru arbitražnega sporazuma ne bi nadaljevali," je poudarilo sodišče.

Sodišče bo zdaj v novi sestavi ponovno preučilo tako pisna kot ustna stališča ter številne kartografske in druge dokumente, ki sta jih sodišču predložili obe državi. Nato se bo posvetovalo z obema državama, ali bo potrebna nova ustna obravnava pred dokončno odločitvijo, so še sporočili s sodišča. Odločitev sodišča si lahko podrobneje preberete tukaj. 

"Kršitve arbitražnega sporazuma s strani Slovenije niso take, da bi bilo nadaljevanje postopka nemogoče, zato ne premagajo cilja in namena sporazuma," piše v pojasnilu Arbitražnega sodišča v Haagu. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Sodišče je danes objavilo le sporočilo za javnost, celotno vmesno razsodbo pa naj bi objavili v petek.

Cerar: Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška odločitev spoštovala

Predsednik vlade Miro Cerar razsodbo arbitražnega sodišča pozdravlja. Foto: Matej Leskovšek Predsednik vlade Miro Cerar razsodbo arbitražnega sodišča pozdravlja. Slovenija še naprej podpira arbitražni postopek in arbitražno sodišče. Zadnjemu zaupa, da bo sprejelo pravično, dokončno in zavezujočo odločitev o mejnem sporu. Slovenija bo to odločitev spoštovala in enako pričakuje od Hrvaške.

Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je treba nujno rešiti, ker že od osamosvojitve obremenjuje odnose med državama in vpliva na življenje ljudi ob meji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. 

Pahor zadovoljen z odločitvijo arbitražnega sodišča

Z odločitvijo je zadovoljen tudi predsednik Borut Pahor. Ta odločitev ga opogumlja v pričakovanju, da bo sodišče končalo delo in dokončno določilo mejo med državama. Po Pahorjevem mnenju bi dokončna ureditev tega vprašanja obema državama omogočala lažje osredotočanje na izzive prihodnosti, ki so v aktualnih evropskih razmerah vse zahtevnejši, so sporočili iz urada predsednika republike.

S komentarji so za zdaj zadržani tudi v večini parlamentarnih strank. V NSi so navedli, da so takšno odločitev sodišča pričakovali. Tudi po besedah poslanke in predsednice Zavezništva socialno-liberalnih demokratov Alenke Bratušek, nekdanje predsednice slovenske vlade, je korak arbitražnega sodišča pričakovan. Želi si, da bi sodišče čim prej končalo svoje delo in da Slovenija ne bi čutila posledic neodgovornega ravnanja v preteklosti.

Hrvaška vztraja pri izstopu iz arbitražnega sporazuma

Foto: Bojan Puhek Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sporočilo, da je arbitražno sodišče s svojo odločitvijo zamudilo priložnost, da bi vrnilo zaupanje v neodvisnost in nepristranskost lastnega dela in mednarodnega arbitražnega sodišča na splošno. Vztrajajo pri izstopu iz postopka.

Hrvaška diplomacija ponavlja, da so ravnanja Slovenije povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku. "Spominjamo, da je Slovenija s svojimi dejanji bistveno kršila sporazum o arbitraži. Tako ni bilo več mogoče uresničiti niti predmeta niti namena sporazuma. Zaradi tega je na podlagi enoglasne odločitve hrvaškega sabora iz julija 2015 in v skladu z določili mednarodnega prava Hrvaška tudi sprožila postopek za odstop od sporazuma o arbitraži ter je obenem prenehala njegovo izvajanje," so zapisali. Kot so znova izpostavili, Hrvaška ni več stranka v tem arbitražnem postopku.

"Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ne komentira namer ali odločitev arbitražnega sodišča, niti jih nima za obvezujoče za Hrvaško, kar zadeva vprašanja postopka ali bistvo (meritum) spora o meji med dvema državama," so sklenili.

Zakaj je Hrvaška izstopila iz arbitraže

Odločitev sodišča prihaja po lanski odločitvi Hrvaške, da izstopa iz arbitražnega procesa. Takrat so v medije prišli zvočni posnetki, na katerih sta se nekdanji slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec in nekdanja slovenska zastopnica pred sodiščem Simona Drenik z ministrstva za zunanje zadeve pogovarjala o vsebini pogovorov med predsednikom sodišča Gilbertom Guillaumom in preostalimi arbitri.

Hrvaška hoče od takrat odstopiti od arbitraže in ne sodeluje v postopku. Zagreb namreč trdi, da je Slovenija bistveno kršila določbe arbitražnega sporazuma. S položaja je, potem ko sta sabor in vlada sklenila, da Hrvaška odstopa, odstopil hrvaški arbiter Budislav Vukas.

Slovenija je za naslednika Sekolca imenovala Ronnyja Abrahama, ki  je po enem tednu odstopil, saj je ugotovil, da ni mogoče nadaljevati postopka, ker ni več zaupanja med Slovenijo in Hrvaško.

Ker sta oba nacionalna arbitra po izbruhu afere odstopila, je sodišče nato 25. septembra imenovalo nova člana. Norvežan Rolf Fife je zamenjal slovenskega člana sodišča, Švicar Nicolas Michel pa hrvaškega.

Preberite, kaj točno je v sporočilu zapisalo arbitražno sodišče

Sodišče se je "prenovilo", ko sta se po odstopih Sekolca in hrvaškega arbitra Budislava Vukasa in po nekajdnevni nesrečni epizodi z Ronijem Abrahamom arbitrom Gilbertu Guillaumu, Vaughanu Lowu in Brunu Simmi pridružila še Rolf Einar Fife in Nicolas Michel. S tem pa si je povrnilo potrebno integriteto in nepristranskost, so v današnji odločitvi utemeljili arbitri.

Sodišče je ponovno potrdilo, da je v skladu z arbitražnim sporazumom pristojno odločiti tudi glede hrvaške zahteve, da odstopi od sporazuma v skladu s 60. členom dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Sodišče je tudi poudarilo, da ima s tem tudi jurisdikcijo, "da odloči, ali je bil arbitražni proces kompromitiran do take mere (...), da se ne more več nadaljevati".

Pojasnilo je, da je odstop od sporazuma v skladu s 60. členom dunajske konvencije "možen le če kršitev premaga cilj in namen sporazuma" in če bi bil zaradi kršitev Slovenije cilj in namen sporazuma onemogočen.

Sodišče je zavrnilo tudi hrvaške obtožbe, da je bil postopek kontaminiran do take mere, da ga ni mogoče nadaljevati, saj da je Sekolec v celoten "spis" vnašal dokumente, ki jih ne bi smel. "Sodišče ugotavlja, da je Sekolec, arbiter, ki je bil vpleten v ex parte komunikacije, odstopil iz sodišča, potem pa ni bil izražen noben dvom v neodvisnost ali nepristranskost na novo sestavljenega sodišča."

Sodišče je tudi podrobno pregledalo lastne dokumente in sporočila strankam ter ugotovilo, da sta med odločanjem sodišča krožila le dva Sekolčeva dokumenta. "Ta dokumenta pa ne vsebujeta nobenih dejstev ali argumentov, ki ne bi bili predstavljeni že s strani strank," je sporočilo sodišče in med drugim poudarilo, da za zaplete noben od sedanjih arbitrov ni odgovoren in da pretekli dogodki tudi ne bodo vplivali na njihove prihodnje odločitve.

Poleg tega sodišče dodaja, da pogledi, ki jih je posredoval Sekolec v prejšnjih odločanjih sodišča, "niso več pomembni za delo sodišča v njegovi sedanji sestavi". "V vsakem primeru pa je sodišče pripravljeno, da po pogovorih s strankama razmisli o ponovitvi ustne obravnave in s tem vsaki stranki zagotovi dodatno priložnost, da izrazita svoja videnja glede tega, kaj so najpomembnejša dejstva in argumenti".

Sodišče je tudi poudarilo, da je namen arbitraže v tem, da se reši dolgotrajen spor med obema državama "mirno in dokončno in v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava ter pravičnostjo in načelom dobrososedskih odnosov ob upoštevanju njunih vitalnih interesov". "Če bi sodišče imelo kakršenkoli zadržek, da s sedanjim procesom teh ciljev ni mogoče doseči, potem bi proces prekinili," so še dodali.

Zato bo sodišče nadaljevalo delo, "dokler bo lahko zagotavljalo nepristranski in neodvisen proces sprejemanja odločitve. Postopkovna poštenost zahteva, da se proces nadaljuje, ne pa da se ga postavi na čakanje z negotovimi posledicami za končno rešitev spora med obema strankama", so še sporočili iz sodišča.