Angleščina ni več dovolj, znati morate še kakšen tuj jezik

Od okoli 7.100 jezikov, ki jih govorimo po svetu, v slovenskih jezikovnih šolah še vedno prevladuje učenje angleščine, velik porast pa je pri tečajih za otroke, ki se učijo tudi kitajskega jezika.

Tudi v zaposlitvenih oglasih večinoma zahtevajo znanje več kot enega jezika.

Tudi v zaposlitvenih oglasih večinoma zahtevajo znanje več kot enega jezika. Foto: Thinkstock

Danes je evropski dan jezikov, ko v EU praznujemo jezikovno raznolikost. Po svetu govorimo okoli 7.100 jezikov, navajajo pri projektu Ethnologue, ki združuje na stotine lingvistov in drugih raziskovalcev po svetu.

V naših jezikovnih šolah je še vedno največ povpraševanja po angleščini, sledijo nemščina, italijanščina, španščina in francoščina. V jezikovni šoli Mint sicer opažajo tudi povpraševanje po skandinavskih jezikih in japonščini, v Linguli pa tudi po kitajščini.

Angleščina ni več dovolj

Angleščina v jezikovnih šolah še vedno prevladuje, a ne več tako kot včasih. Angleščina v jezikovnih šolah še vedno prevladuje, a ne več tako kot včasih. Foto: Thinkstock "Angleščina postaja že samoumevna. Tudi v zaposlitvenih oglasih je kombinacija angleščine in nemščine ali italijanščine zelo pogost pogoj," je povedala Anja Colja, svetovalka pri Mintu.

Mart D. Buh, direktor jezikovne agencije LanguageSitter, ki je specializirana za povsem prilagojene individualne jezikovne tečaje, ponuja pa tudi skupinske tečaje za podjetja, je prepričan, da se Slovenci čedalje bolj zavedamo pomena znanja tujih jezikov.

"Ljudje se zavedajo, da je za dobro delovno mesto potrebno znanje tujega jezika. Tu v zadnjem času nemščina po desni prehiteva angleščino. Seveda se za tečaje odločajo tudi ljudje, ki se želijo jezika učiti za dušo, za osebno zadovoljstvo. Ti pri nas v zadnjem času izbirajo jezike, kot so grščina, finščina, madžarščina in poljščina. Predvsem mladi, ki razmišljajo globalno, se ne morejo izogniti znanju tujih jezikov, če želijo biti uspešni," je povedal direktor jezikovne šole, ki jo obiskujejo že štiriletniki, najstarejša tečajnica pa je bila stara 72 let.

V jezikovni šoli Marta D. Buha ponujajo 22 tujih jezikov in slovenščino, največji segment tečajnikov pa je star med 28 in 49 let. V jezikovni šoli Marta D. Buha ponujajo 22 tujih jezikov in slovenščino, največji segment tečajnikov pa je star med 28 in 49 let.

Je zanimanje za nemščino večje ob gospodarski krizi?

V jezikovni šoli in holističnem centru Karnion tečajniki lahko izbirajo med učenjem 14 tujih jezikov in slovenščine. Tujih jezikov se tečajniki učijo s poslušanjem tuje vsebine v alfa stanju ter takoj zatem z individualnim ali skupinskim aktiviranjem pravkar slišanega v pogovoru s profesorico.

Njihovi tečajniki so večinoma poslovneži, veliko pa je tudi športnikov, med njimi sta tudi smučarski skakalec Peter Prevc in metalec kladiva Primož Kozmus.

"Naše izkušnje kažejo, da je med gospodarsko situacijo in učenjem nemščine velika povezava. Če je gospodarska kriza, je zanimanje za učenje nemščine večje in obratno," je na podlagi dolgoletnih izkušenj na področju učenja tujih jezikov ocenila direktorica jezikovne šole Bojana Fende Habula.

Jezikovne šole v boju proti blokadam iz šolskega sistema

Slovenci precenjujemo svoje znanje angleščine, medtem ko se pri poznavanju drugih tujih jezikov podcenjujemo, opaža Bojana Fende Habula iz šole Karnion, kjer se jezikov učijo s posebno metodo. Slovenci precenjujemo svoje znanje angleščine, medtem ko se pri poznavanju drugih tujih jezikov podcenjujemo, opaža Bojana Fende Habula iz šole Karnion, kjer se jezikov učijo s posebno metodo. Foto: Arhiv Jezikovne šole Karnion Delo jezikovne šole je po njenem mnenju predvsem kurativa. "Bojujemo se proti jezikovni blokadi in predsodkom glede učenja tujega jezika, ki se jih navzamemo v osnovni in srednji šoli. Tečajnikom želimo dokazati, da je učenje jezika nekaj lepega, hkrati pa gradimo njihovo mentalno kondicijo."

Fende Habula meni, da Slovenci nismo dovolj osveščeni glede pomembnosti učenja tujih jezikov, temveč se jih učimo bolj pod prisilo oziroma takrat, ko je to nujno potrebno.

"Svetovna zdravstvena organizacija je samo učenje tujih jezikov in plesa uvrstila med 'anti-aging' elemente," je poudarila.

"V šolah se vse preveč pogojuje z ocenami, preveč se od učencev zahteva. Na nekaterih gimnazijah imajo tudi previsoke kriterije, ki morda niti niso v skladu z učnim načrtom," kot razloge, da dijaki učenje tujega jezika vzamejo kot veliko obremenitev, navaja Colja in dodaja, da tu jezikovna šola velikokrat nastopi kot vmesni člen, ki tečajniku jezik približa na lepši način.

Porast tečajev za otroke

Tečaji za otroke so v porastu. Začnejo z igro, smiselnimi jezikovnimi enotami, še preden znajo pisati. Tečaji za otroke so v porastu. Začnejo z igro, smiselnimi jezikovnimi enotami, še preden znajo pisati. Foto: Thinkstock Po pregledu podatkov najuspešnejših jezikovnih šol so med njimi tudi podjetja, ki se ne ukvarjajo izključno s tujimi jeziki oziroma to ni njihova glavna dejavnost. Če bi presojali po prihodkih iz leta 2014, bi bila na prvem mestu uvrščena jezikovna šola Mint International house, ki je imela takrat okoli 1,2 milijona evrov prihodkov, za leto 2015 prihodki šole niso navedeni.

"Največ tečajnikov se še vedno uči angleški jezik, v zadnjem letu in pol pa opažamo ogromen porast pri tečajih za otroke in ne le pri angleščini, temveč kar pri štirih jezikih. Sicer imamo tečajnike vseh starosti, če izvzamemo mladino, jih imamo od 17 let naprej, meje ni," pravi Colja z Minta.

Velik porast pri otroških tečajih opažajo tudi v jezikovni šoli Lingula. "Otroci od drugega razreda osnovne šole naprej se učijo tudi kitajščine, ki jo obožujejo še posebno zaradi pismenk. Štiri ure kitajskega jezika vključimo tudi v naše poletne tečaje za otroke, da jih dodatno motiviramo," pravi direktorica Lingule Klavdija Kosmač Toplišek.



Nove tehnologije omogočajo hitrejše pomnjenje

V porastu je tudi e-učenje. Največ tečajnikov je žensk in drugih zelo zaposlenih na primer prodajnikov, ki sicer nimajo časa, da bi obiskovali tečaje na jezikovni šoli, pravi Klavdija Kosmač Toplišek z Lingule. V porastu je tudi e-učenje. Največ tečajnikov je žensk in drugih zelo zaposlenih na primer prodajnikov, ki sicer nimajo časa, da bi obiskovali tečaje na jezikovni šoli, pravi Klavdija Kosmač Toplišek z Lingule. Foto: Osebni arhiv Od desetih jezikovnih šol so po prihodkih najbolj v ospredju Mint, Berlitz in Lingula, zadnja pa prihodke in dobiček v zadnjih letih tudi najbolj povečuje. Kosmač Topliškova razlog vidi predvsem v njihovem načinu dela, v zadnjem letu pa so veliko vložili tudi v uvajanje novih tehnologij v učenje, kar po besedah Kosmač Topliškove tečajnike še dodatno motivira in pouk zelo popestri.

"Nove tehnologije so način dela zelo spremenile. V učilnicah imamo interaktivne zaslone, v razred smo tako pripeljali sliko, takojšen dostop do spleta. Uporabljamo čisto druge, najmodernejše vsebine, e-knjigo. Tečajnik, naj bo odrasel ali otrok, lažje kaj pove, saj dobi več idej, ker vidi sliko, video. Zaradi tega si vse veliko lažje zapomni," meni Kosmač Topliškova.

 

 

 

Po znanje tujega jezika v tujino

Z največjo slovensko potovalno agencijo Kompas na jezikovne tečaje v tujino letno odpotuje od 250 do 350 potnikov, pravi Peter Majerle s Kompasa. Večinoma so to dijaki, stari od 12 do 14 let, ki odpotujejo za od dva do tri tedne v času poletnih šolskih počitnic. Majhen del, okoli deset odstotkov vseh potnikov je odraslih, ki se za to odločijo zaradi nadgradnje obstoječega znanja, ali pa jih na tečaj napoti delodajalec.

V zadnjih letih opažajo trend padca števila dijakov, kar pripisujejo slabšemu ekonomskemu stanju, po drugi strani pa družine z večjimi zmožnostmi tečajem v tujini namenjajo več sredstev.

Okoli 90 odstotkov tečajnikov gre na angleške tečaje v Veliko Britanijo, prevladuje London s svojo okolico. Vsako leto ena skupina odpotuje tudi na Florido v ZDA, pravi Peter Majerle s Kompasa. Okoli 90 odstotkov tečajnikov gre na angleške tečaje v Veliko Britanijo, prevladuje London s svojo okolico. Vsako leto ena skupina odpotuje tudi na Florido v ZDA, pravi Peter Majerle s Kompasa. Foto: Reuters

 

 

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • Undertaker / 27.09.2016. ob 09:58

    Najprej bi se morali pravilno uporabljati materin jezik. Večini (na žalost tudi novinarjev vaše hiše) je slovenščina tuj jezik. S tem je mišljena nepravilna uporaba predlogov s in z, glagola morati in moči, pa še bi lahko našteval.

  • Palčka / 29.09.2016. ob 01:57

    Undertaker, ne kupim tvojega argumenta. :) Pri tem, kar si napisal, ne gre za pogovorni jezik, ampak za jezikovne napake. In če se spraviš nekoga kritizirati zaradi jezikovnih napak, je hecno, da jih v procesu razburjanja tudi sam narediš za eno samokolnico veliko. ;)

  • Undertaker / 27.09.2016. ob 18:45

    Palčka, jaz nisem javna oseba in govorim pogovorni jezik, česar si pa novinarji ne bi smeli privoščiti. Howg govoril sem

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano