Janez Janša
Ponedeljek, 21. 12. 2020, 22.13
3 leta, 4 mesece
Analitika: Koalicija je oslabljena, a manjšinska le na papirju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,58
18
Do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta naj bi del opozicije, združen v koaliciji KUL, vložil konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše.
Nova vlada, predčasne volitve ali nadaljevanje Janševe vlade? To so trije možni scenariji ob vložitvi konstruktivne nezaupnice vladi, ki jo do konca tega oziroma v začetku naslednjega leta napovedujejo stranke LMŠ, SD, SAB in Levica. Prvak DeSUS Karl Erjavec kot možni kandidat za mandatarja za zdaj očitno še nima zadostne podpore. Janševa vlada je namreč manjšinska le na papirju, poudarjata analitika Andraž Zorko in Rok Čakš. Medtem ko slednji poudarja, da je padec Janševe vlade bolj kot strankam po volji interesnemu zaledju politične levice, Zorko meni, da bi ob morebitnem prestopu poslancev SNS na stran leve opozicije odločilno vlogo za obrambo Janševe vlade utegnil odigrati prvak SMC Zdravko Počivalšek.
Če glasovom poslancev SDS, NSi in SMC prištejemo še glas poslanca DeSUS Roberta Polnarja, tri glasove opozicijske SNS in dveh manjšinskih poslancev, ki so z vlado podpisali sporazum o sodelovanju, ima aktualna vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše "trdnih 47 glasov", če citiramo predsednika NSi Mateja Tonina.
Glede na Toninov izračun bi lahko sklepali, da ima prvak DeSUS Karl Erjavec zagotovljenih 43 glasov podpore, vendar pa še vedno ni jasno, ali šef stranke upokojencev lahko računa na podporo vseh poslancev DeSUS razen Polnarja. Pod vprašajem je tudi glas poslanca SAB Franca Kramarja, ki je iz državnega zbora že dlje časa odsoten zaradi bolezni. Erjavec je tako včeraj sporočil, da bo za mandatarja kandidiral samo, če bo zbral potrebnih 46 glasov podpore. Koliko glasov je zbral do zdaj, ni pojasnil.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v sobotnem pogovoru za Siol.net poudaril, da je strmoglavljenje vlade le korak k predčasnim parlamentarnim volitvam.
Uspeh konstruktivne nezaupnice vladi je najbolj odvisen od SMC. Prvak stranke Zdravko Počivalšek je v petek sporočil, da so poslanci SMC soglasno sprejeli odločitev, da Erjavca ne podpirajo za mandatarja. Predsednik državnega zbora iz vrst SMC Igor Zorčič je nato v soboto v pogovoru za Siol.net dejal, da bi bil padec Janševe vlade le korak k predčasnim volitvam. To bi se zgodilo, če parlament ne bi podprl nove vlade, ki bi jo sestavil novi mandatar. Kateri od treh možnih scenarijev po vložitvi konstruktivne nezaupnice torej čaka Slovenijo?
"Tisti, ki bodo ta vihar preživeli na koalicijskem krovu, bodo strnili svoje vrste"
Tisti, ki bodo vihar preživeli na koalicijskem krovu, bodo nedvomno strnili svoje vrste, a vladanje bo težje, glede prihodnosti Janševe vlade poudarja odgovorni urednik portala Domovina.je Rok Čakš.
Odgovorni urednik portala Domovina Rok Čakš meni, da je odhod DeSUS Janševo koalicijo zagotovo dolgoročno oslabil, vendar pa Janševa vlada, ki je sicer s tem uradno postala manjšinska, v parlamentu še vedno lahko računa na 47 glasov poslancev. "Tisti, ki bodo ta vihar preživeli na koalicijskem krovu, bodo nedvomno strnili svoje vrste, a vladanje bo zaradi usklajevanja posameznih gradiv v zakonodajnem postopku, za katere glasovi ne bodo sami po sebi zagotovljeni, težje," poudarja Čakš.
Janševa koalicija bo po njegovih besedah delovala naprej, dokler se bo v praksi pokazala kot operativna. Ko gre za pozitivne plati odhoda DeSUS iz koalicije, Čakš meni, da bo Janševa vlada zdaj lažje izpeljala kakšen projekt, ki je denimo doživel blokado stranke upokojencev: "Sliši se denimo, da bi se zdaj končno lahko premaknilo pri uresničenju odločbe ustavnega sodišča o financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah."
Na vprašanje, zakaj na primer SDS, ki bi glede na javnomnenjske ankete verjetno zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah, vztraja v manjšinski vladi, pa Čakš odgovarja, da ima vsak sestop z oblasti zahtevne in nepredvidljive posledice, kar je nazadnje spoznal prvak LMŠ Marjan Šarec: "Če pa bi se začelo resno in redno zatikati, pa vsaj Janez Janša, razen slabe epidemiološke situacije, najbrž nima večjih zadržkov pred predčasnimi volitvami, dokler sam ne bi obveljal za krivca, da je do njih prišlo."
Zorko: Signali, ki prihajajo iz SMC, so jasni
Soustanovitelj in partner v agenciji Valicon Andraž Zorko prav tako pojasnjuje, da je Janševa vlada po nedavnem izstopu DeSUS iz koalicije manjšinska zgolj na papirju. Kot poudarja, je bilo iz izjav prvaka SNS Zmaga Jelinčiča mogoče razbrati, da SNS še vedno podpira Janševo vlado in da tega v prihodnosti ne namerava spremeniti.
Signali, ki prihajajo iz SMC, so po njegovih besedah prav tako jasni. "Njihova poslanska skupina je sicer zanikala, da bi bila soglasna, so pa dali jasno vedeti, da so vendarle sklenili, da še naprej ostajajo podporniki aktualne vlade. Iz tega je mogoče sklepati, da nezaupnica ne more uspeti," razlaga Zorko. Potem ko so v SMC povedali svoje mnenje, se po njegovih besedah zdi, da je ključen igralec zdaj Jelinčič, vendar pa ni jasno, ali ima prvi mož SNS res moč odločanja nad vsemi tremi glasovi njegove stranke.
Poslanci SMC so sklenili, da še naprej ostajajo podporniki aktualne vlade, iz česar je mogoče sklepati, da ta nezaupnica ne bo uspela, meni Andraž Zorko iz Valicona.
Zorko ob tem opozarja, da prav tako ni jasno, ali Erjavca razen Polnarja sploh podpirajo vsi štirje poslanci DeSUS in kaj bo z glasom poslanca SAB Kramarja: "Tudi če upoštevamo glas Kramarja in štiri glasove poslancev DeSUS, do 46 glasov zmanjkajo še trije glasovi, preden bi utegnil novo koalicijo podpreti vsaj eden od poslancev narodnih skupnosti."
Čakš: Nova levosredinska vlada bi bila še šibkejša od Šarčeve
Oblikovanje morebitne nove vlade je po besedah Čakša trenutno dejansko v interesu predvsem interesnemu zaledju politične levice, ki jim status quo, vzpostavljen pred Janševo vlado, zagotavlja redne prilive iz državnih in paradržavnih virov: "Zdaj se upravičeno bojijo, da jim bo Janša te pipice zaprl in zaradi tega takšna javna histerija in pritisk, da mora ta vlada za vsako ceno pasti. V takšni situaciji si štiri stranke leve opozicije ne morejo privoščiti drugačne politike kot za javnost prepričljivo rušenje Janševe vlade, četudi so pri tem primorane v takšne bizarnosti, kot je zagotavljanje podpore Karlu Erjavcu v njegovih ambicijah, da postane premier."
Na vprašanje, katerim strankam na levem političnem polu je oblikovanje nove vlade najbolj v interesu, Čakš odgovarja, da so morda pri vsem skupaj najbolj iskreni v Levici, kjer je "njihova volilna baza iz nevladniških in aktivističnih vrst kronično odvisna od javnih sredstev", ter v delu struktur, ki so povezane s SD, kjer jim "obstoječa situacija ne gre na roko pri biznisiranju v ozadju". Ko gre za SMC, ji prestop na stran koalicije KUL po njegovih besedah ne bi prinesel ničesar, kvečjemu bi ji še kaj odvzel.
Nova levosredinska vlada pod vodstvom prvaka najmanjše koalicijske partnerice bi bila še manj stabilna od praktično identične vlade z začetka mandata, ki jo je vodil predsednik največje koalicijske stranke, meni Rok Čakš.
Drugače je s posameznimi politiki iz vrst SMC, ki so po besedah Čakša trenutno "na dražbi", kar pomeni, da se z njimi poskuša trgovati pri sestavljanju matematike, ki bi omogočila zamenjavo oblasti. "Nekaj pa je jasno. Nova levosredinska vlada pod vodstvom predsednika najmanjše koalicijske partnerice po številu prejetih glasov in poslancev bi bila še manj stabilna od praktično identične z začetka mandata, ki jo je vodil predsednik največje koalicijske partnerice. Vsi pa vemo, kako neslavno je ta končala," meni Čakš.
"Počivalškov glas bi bil lahko odločilen za vlado"
Zorko se prav tako sprašuje, koliko je opozicijskim strankam iz koalicije KUL sploh v interesu oblikovanje nove vlade: "Včasih sem imel občutek, da sploh niso tako zelo odločni v tej nameri. Predvsem sem to razumel kot nekakšno promocijsko potezo v luči naslednjih volitev oziroma da se konstituirajo kot opozicija. Tu govorimo o petih strankah, ki so sodelovale že prej in so že takrat imele veliko težav, ne samo v komunikaciji navznoter, ampak tudi navzven."
Ko beseda nanese na SMC, pa se je Počivalšek po njegovih besedah zagotovo pripravljen žrtvovati in odstopiti z mesta ministra za gospodarstvo, da bo v državnem zboru kot nekdanjega poslanca SMC, danes pa poslanca SD Gregorja Židana ter ob glasovanju o nezaupnici podprl Janševo vlado: "Če bi Jelinčič zamenjal stran in prestopil s tremi poslanci, potem bi Počivalšek odstopil kot minister in se vrnil v parlament. V tem primeru bi bil njegov glas lahko odločilen za vlado, če bi seveda vseh preostalih osem poslancev SMC podprlo vlado."
Prvak SMC Zdravko Počivalšek se je zagotovo pripravljen žrtvovati in odstopiti z mesta ministra za gospodarstvo, da bo v državnem zboru kot poslanec SMC ob glasovanju o nezaupnici podprl Janševo koalicijo, je prepričan Andraž Zorko.
Ob tem Zorko poudarja, da je vendarle malo verjetno, da bi SMC še drugič zamenjala stran: "Dvomim, da bi SMC še enkrat prestopila na drugo stran. To bi bilo nenavadno, razen če bi se zamenjal predsednik stranke, tako kot se je nedavno pri DeSUS. Takšen preobrat bi pri SMC imel legitimnost, če bi na primer Počivalšek odstopil kot predsednik stranke."
Kdo se (ne) boji predčasnih parlamentarnih volitev?
Ob vložitvi konstruktivne nezaupnice se vse glasneje omenja tudi možnost predčasnih parlamentarnih volitev. Med strankami, ki se slednjih trenutno ne bojijo ali si jih katera morda celo po tihem želi, so po navedbah Čakša SDS, Levica in LMŠ. "Prvi zato, ker bi, če bi uspeli zrušiti njeno vlado na način, da državo pahnejo na predčasne volitve, nedvomno dobila še višjo podporo, kot jo ima trenutno," pravi Čakš.
Predčasne volitve bi po njegovih besedah dobro unovčila tudi Levica, ki trenutno spretno politično krmari v odnosu do SD, ki drsi v svojevrstno krizo vodenja in identitete. Na volitve se po oceni Čakša mudi tudi Šarcu in LMŠ, saj slovenska politična zgodovina kaže, da so tako imenovane "instant stranke, ki so nastale čez noč kot projekt za konkretne volitve" po tem, ko so izgubile oblast, sčasoma poniknile. Volitev si v tem trenutku po njegovi oceni ne more privoščiti predvsem SMC pa tudi DeSUS, dokler "ne spelje nekaterih za upokojence pomembnih projektov, ki so jih kar uspešno uresničevali v obstoječi desnosredinski koaliciji".
Na predčasne parlamentarne volitve se po oceni Roka Čakša mudi tudi prvaku LMŠ Marjanu Šarcu.
Zorko poleg DeSUS, ki se je na zadnjih volitvah komaj prebil v parlament, med večje neznanke šteje tudi NSi, ki ima zadnje čase v javnomnenjskih anketah negativne trende. Ko gre za SDS, ima ta stranka po njegovih besedah zagotovo najbolj motivirane volivce: "To pomeni, da bi na predčasnih volitvah verjetno lahko računala na vseh 220 tisoč glasov, ki jih je dobila leta 2018, morda še malo več." Na levem političnem polu imata po njegovih besedah zanesljivo bazo Levica, ki lahko računa na deset odstotkov podpore, pa tudi določen del SD.
Predčasne parlamentarne volitve v času pandemije novega koronavirusa so po besedah Zorka v aktualnih političnih razmerah realna možnost, vendar pa je ključno vprašanje, kakšna bi bila volilna udeležba. "Soočamo se s padajočim trendom volilne udeležbe, na drugi strani pa se lahko upravičeno pričakuje podoben učinek kot na volitvah v ZDA, kjer je zaradi vladanja Donalda Trumpa prišlo do zgodovinsko visoke volilne udeležbe. Janševo vladanje v marsičem spominja na Trumpovo, njun skupni imenovalec je Twitter, vendar pa Janševa vladavina za razliko od Trumpove ni trajala štiri leta," še dodaja Zorko.
18