Četrtek, 22. 2. 2018, 6.01
6 let, 2 meseca
AI: Slovenija krši pravice beguncem, izbrisanim in Romom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,66
32
Slovenija je v preteklem letu kršila pravice Romom, izbrisanim in beguncem, v poročilu ugotavlja organizacija Amnesty International (AI).
"O Sloveniji Amnesty International, kot že vrsto let, navaja nadaljevanje diskriminacije in marginalizacije Romov, nobenih novih korakov ni bilo proti dolgotrajnim kršitvam pravicam izbrisanih, prav tako se Slovenija nikakor ne more pohvaliti pri sprejemanju beguncev," je ob poročilu poudarila direktorica Amnesty International (AI) Slovenija Nataša Posel.
Dodaja, da so to teme, s katerimi se je Amnesty International v preteklem letu v Sloveniji ukvarjal, in da to ne pomeni, da v Sloveniji ni drugih kršitev človekovih pravic.
Slovenija je delovala v nasprotju z begunskim pravom
V poročilu so opozorili, da je Slovenija leto 2017 začela s sprejetjem sprememb zakona o tujcih, s katerimi bi v primeru ocene ogroženosti javnega reda in nacionalne varnosti beguncem in migrantom lahko preprečili vstop.
Prav tako bi jih lahko izgnali nazaj, ne da bi obravnavali njihove prošnje za azil in preverili, ali bi z njimi v drugih državah ravnali nečloveško ali slabo. "To je v nasprotju z begunskim pravom in s človekovimi pravicami," je o skladnosti sprememb zakona odločilo tudi ustavno sodišče.
Poleg tega pa Slovenija, tako kot številne druge bogatejše države, ne prevzema pravičnega dela skrbi za begunce, ker mednarodno zaščito ponuja le majhnemu številu ljudi. V okviru solidarnostnega premestitvenega programa se počasi odvija preseljevanje v EU iz Grčije in Italije, opozarjajo pri Amnesty International.
"Do septembra 2017 bi morala država sprejeti 567 prosilcev za azil, do danes pa je bilo premeščenih le 253 ljudi," so še zapisali v poročilu.
Razmere Romov v Sloveniji so grozljive
Lani je komisar Sveta Evrope za človekove pravice obiskal Slovenijo in tudi nekatera romska naselja, v svojem poročilu pa zapisal, da so razmere grozljive. V romskih naseljih, predvsem na jugovzhodu države, Romi še vedno pogosto živijo brez dostopa do vode, elektrike in brez pravne varnosti nastanitve, organizacija opozarja v poročilu.
Amnesty International Slovenije je pri Romih opazila tudi pozitivno odločitev ustavnega sodišča. To je v primeru rušenja doma v nelegalnem romskem naselju Dobruška vas v Škocjanu presodilo, da gradbena zakonodaja ni skladna z ustavo, saj bi rušenje doma posegalo v pravico do zasebnega in družinskega življenja oziroma pravice do doma.
"V dosedanjih postopkih nihče ni niti enkrat pomislil, kaj se bo, denimo, zgodilo s tam živečimi otroki in kako naj končajo osnovno šolo brez doma," je poudarila Nataša Posel.
Te dni mineva že 26 let od začetka izbrisa
Dolgotrajne kršitve človekovih pravic izbrisanih so se v letu 2017 nadaljevale že petindvajseto leto, opozarjajo v organizaciji. Gre za 25 tisoč stalnih prebivalcev, ki izvirajo iz drugih republik nekdanje Jugoslavije in jih je po osamosvojitvi Slovenija protipravno izbrisala iz registra stalnih prebivalcev.
Odkar je julija 2013 potekla veljavnost statusne zakonodaje, oblasti niso oblikovale nobenih novih ukrepov za ureditev pravnih statusov izbrisanih ali za ureditev drugih pravic.
Primeri kršenja človekovih pravic po svetu, ki so jih zaznali pri Amnesty International:
- "Očitno sovražni januarski ukrep ameriške vlade, ko so prepovedali vstop v državo ljudem več držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom, je postavil okvir za leto, v katerem so oblastniki pripeljali politike sovraštva do nevarnih meja," je dejal Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International.
- "Končne posledice družbe, ki je spodbujena k sovraštvu, iskanju grešnih kozlov in strahu pred manjšinami, so se razgalile v grozljivi vojaški akciji etničnega čiščenja Rohing v Mjanmarju," je dejal Shetty.
- "Mlačen odziv na zločine zoper človeštvo in vojne zločine od Mjanmara do Iraka, Južnega Sudana, Sirije in Jemna kaže na to, da ni pravega voditeljstva na področju človekovih pravic. Vlade po desetletjih težko pridobljenih jamstev brez sramu kazalce obračajo nazaj."
- Poročilo med primeri nazadovanja navaja zatiranje pravice do protestov v Franciji ter poskuse – od ZDA do Rusije in Poljske – zmanjševanja pravic žensk.
- Koraki predsednika Trumpa v smeri nazadovanja človekovih pravic so nevaren precedens za druge vlade.
Svetovni voditelji odstopajo od človekovih pravic
Na milijone ljudi iz vsega sveta se spopada z vedno slabšim dostopom do osnovnih potrebščin in storitev, kot so bivališča, hrana in zdravstvena oskrba, so pri Amensty International zapisali v poročilu in opozorili, da bo, če se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti, možnosti za še večje nemire še več.
"Po vsem svetu so ljudje prisiljeni živeti v nevzdržnih razmerah, ker se jim odreka dostop do ustrezne hrane, čiste vode, zdravstvene oskrbe in osnovnega bivališča. Če se te človekove pravice odvzamejo, se zaseje brezup, ki nima meja ali konca. Od Venezuele do Irana smo priča izjemnemu širjenju družbenega nezadovoljstva," je posvaril Salil Shetty, vodja Amnesty International.
Dodal je še, da sovraštvo in strah mečeta senco na svetovno dogajanje in le malo je vlad, ki se v teh težkih časih postavljajo za človekove pravice: "Namesto tega voditelji, kot so al-Sisi, Duterte, Maduro, Putin, Trump in Xi, brezobzirno spodkopavajo pravice milijonov."
Posamezniki se vključujejo v globalna protestna gibanja
Nazadnjaške politike so številne ljudi spodbudile, da se pridružijo dolgotrajnemu boju; poročilo vsebuje podrobnosti o številnih pomembnih zmagah, ki so jih po svetu dosegli aktivisti za človekove pravice.
Med drugim so dosegli odpravo popolne prepovedi splava v Čilu, korak k istospolnim porokam na Tajvanu in izjemno zmago proti prisilnim izselitvam v Abudži v Nigeriji.
We are building a movement to support survivors and end sexual violence. Join us! https://t.co/cWLHKz1PTR
— Me Too (@MeTooMVMT) 31 October 2017
Velik shod za pravice žensk, katerega središče je bilo v ZDA, a so ga priredili tudi po številnih drugih delih sveta, je pokazal rastoč vpliv novih družbenih gibanj, kot tudi pojava #MeToo in v Latinski Ameriki "Ni Una Menos", ki obsojata nasilje nad ženskami in dekleti. Ravno te dni se je na pobudo inštituta 8. marec kampanja #jaztudi začela tudi v Sloveniji.
AI v letnem poročilu opozarja na slab položaj beguncev
Z dopolnitvijo zakona o tujcih je Slovenija spodkopala pravice prosilcev za azil. Napredka v zadevi izbrisani ni bilo, Romi pa se še naprej soočajo z diskriminacijo in segregacijo, v danes objavljenem poročilu za leto 2017 ugotavlja mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI).
32