Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
21. 7. 2019,
9.58

Osveženo pred

4 leta, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,22

12

Natisni članek

Afrika opeka gradnja hiš Ruanda

Nedelja, 21. 7. 2019, 9.58

4 leta, 9 mesecev

Agronoma iz Ruande se v Sloveniji urita v izdelovanju opek in gradnji hiš #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,22

12

V Ruandi mora dve tretjini ljudi preživeti z dobrim evrom na dan. V najgosteje naseljeni državi v Afriki se borijo s hudo revščino. Številni ljudje živijo v hišah, ki so zgrajene iz blata, kuhajo na odprtem ognju, prav tako pa so brez elektrike in zemlje, na kateri bi lahko pridelali hrano. Na pomoč jim je zdaj priskočila Slovenska karitas, ki bo v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja s slovenskim zunanjim ministrstvom 600 revnim družinam pomagala lažje preživeti.

Naučili jih bodo izdelati opeke in iz njih nato zgraditi hiše. Večini prebivalcev se namreč med deževno dobo hiše, ki so zgrajene iz blata, podrejo. Trenutno se pri nas izobražujeta dva Ruandca, ki bosta potem svoje znanje prenesla na lokalno prebivalstvo, so poročali v oddaji Danes na Planetu.

Agronoma iz Ruande se v Sloveniji urita v izdelovanju opek in gradnji hiš

Diplomirana agronoma, zaposlena na ruandskem Karitasu, se bosta v slovenskem gradbenem podjetju tri tedne urila v izdelovanju opek in gradnji hiš. "Treba jima bo zelo dobro obrazložiti, da bodo znali v svoji deželi poiskati pravo zemljo, ki mora biti mrtvica ter ne sme vsebovati humusa in več kot pet odstotkov gline," je dejal direktor podjetja Damahaus prestige in Damahaus Ruanda Marko Štirn.

Agronoma iz Ruande se bosta v Sloveniji tri tedne urila v izdelovanju opek in gradnji hiš. | Foto: Planet TV Agronoma iz Ruande se bosta v Sloveniji tri tedne urila v izdelovanju opek in gradnji hiš. Foto: Planet TV

Z izdelavo tovrstnih opek bodo gradnjo pocenili, gradili bolj stabilne hiše in ustvarili nova delovna mesta. "Revni lokalni prebivalci bodo lahko z izdelavo te opeke v prihodnosti lažje preživeli. Opeko bodo izdelovali, jo prodajali in z zaslužkom preživeli svoje družine," je poudarila vodja projektov in programov mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenske karitas Jana Lampe.

"Vse v Slovenji je zame novo. Vse se mi zdi čudežno."

Stroški gradnje se bodo prepolovili, je razložil 38-letni Christophe Rukundo, ki bo po končanem izobraževanju znanje prenašal na domačine. "Pri nas imamo sistem, pri katerem združujemo manjše opeke v dveh linijah. Opeke postavljamo pravokotno drugo na drugo, to pa zelo veliko stane, saj porabimo veliko opek," je dejal Christophe.

Zanj in za tri leta mlajšega sodelavca Jeana Damasceneja Kwizero je to prvi obisk tujine v njunem življenju. "V Ruandi nisem nikjer videl takšnih strojev. Vse v Sloveniji je zame novo. Vse se mi zdi čudežno," je povedal Jean. Ne le z znanjem, v Ruando se bosta vrnila še s petimi prešami za izdelovanje opek.

Jana Lampe iz Slovenske karitas o razmerah v Ruandi: Revščina je res velika. Video: Planet.


Pri zadnjem je ključno pravo razmerje med zemljo, cementom in vodo. "Ko stisnemo v roke mešanico, mora nastati kepa, ki je stabilna. In potem, ko jo vržemo v tla, se mora razleteti. To pomeni, da je opeka lahko oblikovana," je pojasnil Anže Štirn iz podjetja Damahaus prestige.

V slovenskem podjetju razvili opeko, ki je videti kot legokocka

Opeke je treba zgolj stisniti v preši in tri tedne sušiti na soncu. "Razvili smo opeko, ki je videti kot legokocka, to pa zato, ker je v Afriki težko prepričati ljudi, da zidajo naravnost in v pravi kot. Če jim daste legokocko, potem morajo zidati naravnost," je pojasnil direktor prej omenjenega podjetja Marko Štirn in dodal, da za gradnjo tako niso potrebni visoko izobraženi delavci.

Gre za pilotni projekt, ki je združil Slovensko karitas, gospodarstvo in vlado. Ministrstvo za zunanje zadeve je prispevalo 200 tisoč evrov, dobrih 20 tisoč evrov je dodala Slovenska karitas, skoraj 20 tisoč evrov pa tudi prej omenjeno podjetje Damahaus prestige. Vse to v želji, da bi ljudem v Ruandi zagotovili boljše možnosti za preživetje in dostojnejše življenje, so še poročali na Planetu.

Ne spreglejte