Sobota, 18. 6. 2016, 18.20
7 let, 2 meseca
25 let kriminala: "Slovenci smo nasilje preselili med štiri stene"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,23
3
Od sredine 90. let se je število prijavljenih kaznivih dejanj po statističnih podatkih policije potrojilo (s približno 30 na 90 tisoč letno). Kateri primeri so najbolj odmevali? Kako se je kriminal spremenil v dveh desetletjih in pol? Kako varna država je Slovenija?
O tem smo se pogovarjali s pomočnikom direktorja uprave kriminalistične policije Slavkom Korošem, sodnikom Zlatanom Dežmanom in profesorjem na fakulteti za varstvene vede Gorazdom Meškom.
"Imamo okrog 30 primerov nepreiskanih umorov in ubojev"
Rop SKB, preiskave tihotapcev prepovedanih drog, kot sta gorenjska heroinska naveza in Balkanski bojevnik, gospodarski kriminal od prvih primerov v času lastninjenja družbene lastnine do aktualnih preiskav bančne kriminalitete ter zločini, kjer so žrtve slabotni, onemogli, otroci.
To so primeri, ki jih Slavko Koroš, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije, izpostavlja kot najbolj odmevne preiskave slovenske policije v 25 letih samostojne države.
Spomini na osamosvojitev
Koroš je v policiji 31 let. V času Jugoslavije je začel kot miličnik. Pozneje je bil vodja varnostnega okoliša na Koroškem, nato komandir policijske postaje, dokler ni presedlal med kriminaliste. Zadnjih devet let sedi v upravi kriminalistične policije.
Osamosvojitvene čase so policisti, tudi Koroš, večinoma preživeli delovno. Sam je bil vodja bojnega oddelka v lokalni enoti policije na Koroškem. "V najhujših dneh ni bilo delovnika, v službo smo šli na vpoklic in se vrnili, ko smo se. Prenočevali smo na kmetijah ali podobnih objektih. A hkrati je bilo takrat čutiti veliko prijateljstva, medsebojne pomoči, solidarnosti. To je nekaj, kar moraš doživeti, da razumeš," pravi. Teh dni se spominja s ponosom, na drugi strani pa tudi z grenkobo, saj sta na njihovem območju takrat umrla dva policista.
Manj hudih zločinov
Slovenija je bila tedaj in je tudi danes po njegovem mnenju relativno varna država. V 25 letih so se, kot pravi, s spremembami razmer v družbi seveda pojavile tudi nove vrste kaznivih dejanj, denimo spletna kriminaliteta. A še bolj so se spremenili pristopi in način izvrševanja. "Storilci so bolj sofisticirani, bolj organizirani, kriminal ne pozna meja. Z razvojem tehnologij storilci dobili nove možnosti in so večkrat korak pred policijo. Tudi prost pretok kapitala, ljudi, blaga po Evropi povzroča policiji velike težave, zato je ključno mednarodno sodelovanje," pravi sogovornik.
Najhujših zločinov, kot so umori in uboji, je manj, kar je tudi sicer trend v Evropi. "Pred dvema desetletjema je bilo več ubojev in hudih telesnih poškodb. Že več let pa je trend, da se nasilje seli med štiri stene. Več je torej nasilja v družini, zanemarjenje mladoletnih oseb," ugotavlja.
V 25 letih se je policiji nabralo okrog 30 primerov nepreiskanih umorov in ubojev, nepreiskanih je tudi nekaj večjih bančnih ropov. "Vodimo preiskave zoper neznanega storilca. Ti primeri res niso preiskani, a to ne pomeni, da so pozabljeni," pravi Koroš.
V 25 letih se je policiji nabralo okrog 30 primerov nepreiskanih umorov in ubojev, nepreiskanih je tudi nekaj večjih bančnih ropov.
Hrvaški vstop v šengen izziv za policijo
Organizirana kriminaliteta je danes podobna kot 25 let nazaj, pretežno gre za trgovino s prepovedano drogo, storilci pa so z globalizacijo razvili nove načine, s katerimi so korak pred policijo. "Tu obstaja veliko sivo polje, saj oškodovanec nima interesa naznaniti kaznivega dejanja. Zato je tu pomembno proaktivno delo policije," pove sogovornik.
Danes sicer dodaten varnostni izziv za policijo predstavlja prihajajoči vstop Hrvaške v šengen, s čimer se bo sprostil del tako imenovane balkanske poti.
"Kapitalizem spodbuja egoizem, ta pa kriminalne motive"
Zlatan Dežman je od leta 1980 sodnik za kazenske zadeve na mariborskem okrožnem sodišču. Danes ima naziv višjega sodnika. Na vprašanje, ali smo Slovenci od leta 1991 spremenili odnos do kaznivih dejanj, odgovori pritrdilno. "Mislim, da smo. To dokazuje medijsko spremljanje sodnih procesov, ob katerih se razvnema tako laična kakor tudi visoko strokovna polemika," pravi.
Po njegovem mnenju je to, da javnost spremlja sodne procese, pomembno za napredek pravne kulture. "V prejšnjem sistemu je bila namreč pozornost javnosti osredotočena na senzacionalistično prikazane primere, ki jih sodstvo obravnava, manj pa, kako to postopa oziroma odloča v posameznih kazenskih zadevah," pravi.
Zgodovina človeške družbe je zgodovina nasilja
Ali je naša družba v tem času postala bolj nasilna? "Zgodovina človeške družbe je zgodovina nasilja in njenega omejevanja. Pojmovanje nasilja je kulturno in sistemsko pogojeno. Za kapitalistični sistem je značilno, da vzpodbuja egoizem. Egoizem pa poraja kriminalne motive in s tem kriminalno dejavnost. Ta se razmahne še zlasti, če je družba pretirano individualizirana in vedno bolj družba šibko povezanih posameznikov," odgovarja sogovornik.
Kot pravi, se kriminaliteta vedno giblje v mejah zakonitosti družbenega sistema. vsako odklonsko vedenje, ki je kaznivo, simptomatsko razkriva stanje v družbi in s tem njene anomalije.
Več nasilja v družini
"Današnjo družbo se na eni strani pojmuje kot družbo svobode duha in neštetih priložnosti, na drugi strani pa kot izkoriščevalsko družbo, družbo negotovosti in strahov. Zato ne preseneča, da raste število kaznivih dejanj, na primer zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, predvsem kaznivih dejanj nasilja v družini, vključno z zanemarjanjem otrok in surovim ravnanjem z njimi. Pa tudi kaznivih dejanj, katerih storilci so mladoletne osebe, predvsem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog in izsiljevanj med vrstniki," pravi in dodaja, da so sicer spodbudni podatki policije o zmanjševanju števila kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete in nasilja, ki jih zagrešijo mladoletniki.
V 25 letih zgodovine samostojne Slovenije so se pojavila tudi nekatera nova kazniva dejanja. "Med najbolj markantna nova kazniva dejanja lahko uvrstimo trgovino z ljudmi, nedovoljeno prehajanje državne meje, kazniva dejanja s področja poslovne in finančne kriminalitete, računalniško kriminaliteto, sovražni govor, šikaniranje na delovnem mestu, zaposlovanje na črno, a tudi kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost in tako dalje," našteva Dežman.
"Več prijav tudi zaradi večje ozaveščenosti"
"V Sloveniji je policija v sredini devetdesetih začela intenzivneje izvajati policijsko delo v skupnosti in se povezovati z lokalnim skupnostmi, kar je imelo po mojem mnenju učinek na povečano število prijavljenih kaznivih dejanj, saj so ljudje policiste začeli dojemati kot del skupnosti," meni Gorazd Meško, ki je od leta 1992 profesor na Fakulteti za varnostne vede mariborske univerze. Danes je prodekan za raziskovalno dejavnost in predstojnik Inštituta za varstvoslovje.
Kot pravi, je za realno oceno problematike kriminalitete v Sloveniji treba pogledati, koliko kriminalitete pokaže statistika in kaj kažejo študije o žrtvah kaznivih dejanj ter njihovimi izkušnjami s policijo in sodstvom. Na drugi strani pa tudi, s čim se ukvarja policija, torej, kako gosta je njihova metla. In kako gosta je naša metla? "Kar, policija se trudi in dela dobro glede na varčevalne ukrepe v javnem sektorju" meni sogovornik.
Bolj občutljivi na družinsko nasilje
Od sredine 90. let se je število prijavljenih kaznivih dejanj po statističnih podatkih policije potrojilo (s približno 30 na 90 tisoč letno). "Verjetno je razlog v tem, da so ljudje bolj pripravljeni prijavljati kazniva dejanja. Z nekaj kampanjami ozaveščanja javnosti o medosebnem, predvsem družinskem nasilju, so ljudje gotovo postali bolj občutljivi tudi na ta pojav. Hkrati je policija v zadnjih dveh desetletjih zaposlila več žensk in izvedla usposabljanja s področja nasilja v družini, kar pomeni, da ni več izključno moškega pogleda na to problematiko - v preteklosti so namreč ženske prišle prijavit nasilje v družini in jih včasih niso resno jemali," meni Meško.
Povečanje kriminalitete je po njegovem mnenju spodbudil tudi vstop v šengen, torej padec meja z drugimi članicami Evropske unije (EU), pa tudi gospodarska kriza je prispevala svoje. Na drugi strani pa je danes tudi več policistov kot v devetdesetih (okrog sedem tisoč). Je pa res, da veliko njih varuje šengensko mejo in da so nekatere splošne policijske postaje kadrovsko podhranjene, policisti pa preobremenjeni, meni.
A Slovenija je po vseh kazalnikih država z relativno malo kriminalitete. "Imeli smo nekaj razvpitih primerov, vezanih na organizirano kriminaliteto, predvsem preprodajo drog. Tu moramo upoštevati geografski položaj in odprtje meja," pravi sogovornik.
Večina zapornikov je storilcev premoženjskih kaznivih dejanj in nasilja, le redki storilci beloovratniške kriminalitete so v zaporu.
V zaporu le redki beloovratniški kriminalci
Struktura kaznivih dejanj je medtem ostala približno enaka: prevladujejo premoženjska kazniva dejanja (na primer tatvine, vlomi in ropi), nasilje. Gospodarski kriminal je specifična kriminaliteta, ki je sicer številčno lahko majhna, a škoda je lahko velika. "Pri pregonu gospodarskega kriminala je najprej pomembno, koliko zadev dobi sodni epilog, torej se konča z obsodilno ali oprostilno sodbo. Tu vidimo, da je večina zapornikov še vedno storilcev premoženjskih kaznivih dejanj in nasilja, le redki storilci beloovratniške kriminalitete so v zaporu. Hkrati pa moramo upoštevati, da lahko škoda v dveh zadevah gospodarske kriminalitete preseže škodo zaradi nekaj tisoč kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Kriminal belih ovratnikov lahko povzroči kolaps industrije, izgubo delovnih mest, kar pa lahko ljudi pripelje na prag revščine in posledično določen odstotek njih tudi v kriminal. Ne iz pohlepa, temveč iz obupa."
Za konec opozori na pomen preventive. "Kot vemo, so policija, tožilstvo, sodstvo in zapori najdražja industrija v vsaki državi, ki daje malo želenega učinka. Zato je bolj smiselno delati na preventivi," pravi in dodaja, da seveda na stopnjo javne varnosti seveda vpliva tudi socialna in ekonomska varnost ljudi.
"Da je Slovenija raj za mafijo? Ne verjamem."
Verjetno ena najbolj odmevnih zunanjih "ocen" varnostnih razmer v Sloveniji je zapisana v odmevni knjigi Gomorra italijanskega avtorja Roberta Saviana, ki je izšla leta 2011. Mafijski skesanec Maurizio Prestieri je Slovenijo označil za mafijski raj. Pravi, da v Sloveniji ni protimafijske kulture, zato se lahko mafijci po državi gibljejo neovirano.
"Ta izjava po mojem mnenju kaže na nemoč avtorja in poskus preusmerjanja pozornosti. Takrat smo to izjavo temeljito preučili, a gre za zelo pavšalne trditve. Če bi odkrili kakršenkoli sum, bi se odzvali," o tej izjavi meni Koroš.
Pritrjuje tudi Meško. "Da je Slovenija raj za mafijo? Ne verjamem. Pri nas namreč na eni strani formalno, pa tudi neformalno družbeno nadzorstvo dobro delujeta. Predvsem, ker smo majhni in se skoraj vsi poznamo med sabo. Seveda to ne pomeni, da kdaj ljudje niso solidarni z nekom, ki krši zakon, torej da si zatisnejo oči. Ali pa da ljudje preprosto ne zaznajo, da nekdo dela nekaj kaznivega, saj verjamejo, da je človek pošten," ocenjuje.
3