Študij v ZDA: Česa bi se lahko naučila Slovenija

"Moja izkušnja me ni prepričala, da so študentje v ZDA zelo drugačni od naših. No, s to razliko, da oni s sabo nosijo nahrbtnik, ki se mu reče posojilo za študij, kar je za naše študente skoraj nepredstavljivo," po izkušnji študija v ZDA pravi Fulbrightov štipendist Jernej Štromajer.

Jernej se v okviru doktorskega študija ukvarja s primerom zadružništva in ekonomske demokracije v ZDA. S tem se je ukvarjal tudi na Univerzi v Wisconsinu v mestu Madison, na kateri deluje eden glavnih zadružnih razvojnih in raziskovalnih centrov v ZDA.

Jernej se v okviru doktorskega študija ukvarja s primerom zadružništva in ekonomske demokracije v ZDA. S tem se je ukvarjal tudi na Univerzi v Wisconsinu v mestu Madison, na kateri deluje eden glavnih zadružnih razvojnih in raziskovalnih centrov v ZDA. Foto: Osebni arhiv

Jernej Štromajer je devet mesecev letošnjega študijskega leta kot gostujoči raziskovalec na doktorskem programu preživel v ZDA na Univerzi v Wisconsinu. Izkušnje študija v tujini, predvsem na eni izmed ameriških fakultet, si je želel že dalj časa, priložnost pa se mu je ponudila ob uspešni prijavi na razpis za štipendijo programa Fulbright.

To je bila njegova druga izkušnja v ZDA, kjer je že pred leti opravljal prakso na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu. Z njim smo se pogovarjali o izkušnji študija v ZDA in o programu Fulbright.

Kako je potekal celoten postopek prijave, sprejema, vpisa? Koliko časa ste urejali vse zadeve, preden ste dejansko odpotovali v ZDA?
Sam postopek pridobitve štipendije Fulbright in potem urejanja vsega potrebnega za odhod na študij v ZDA je od oddaje vloge do dokončne ureditve celotne birokracije trajal skoraj leto dni. Že sama prijava je ob številnih tehnokratskih podatkih in potrdilih (povprečje, diploma, magisterij ipd.) zahtevala izdelan raziskovalni načrt, motivacijsko pismo ter raznolika pisna priporočila profesorjev in/ali nekdanjih delodajalcev.

Potem je sledil naslednji krog, ko se je bilo treba zagovarjati pred izbrano komisijo na ameriški univerzi in jih prepričati, da te predlagajo na ameriško zunanje ministrstvo. Temu moraš potem priložiti dodatna potrdila in opraviti tudi test, s katerim dokažeš ustrezno strokovno raven znanja angleščine za doktorski študij v ZDA. Nato te mora izbrana univerza še izbrati oziroma potrditi, čemur sledi še nekaj birokracije, kot so zdravniški pregled, vloga za ameriški študentski vizum in dokumentacija za izplačilo štipendije. Za tem se lahko počasi odpraviš na pot.

Pred tem si je na daljavo treba urediti še bivanje in podobno, ampak tisto je med prijetnejšimi opravili.

Za študij v ZDA ste se odločili po tem, ko ste bili izbrani v štipendijskem programu Fulbright. Je bilo to dovolj za kritje stroškov študija in življenja v ZDA? Kakšna je sicer vaša izkušnja s tem programom?
Financiranje se ureja prek programa Fulbright ter dvostranskega dogovora med ameriško in slovensko vlado, same postopke, potem ko te že izberejo ter dobiš potrdilo ameriške univerze in svojega ameriškega mentorja, pa urejaš skupaj z ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani in javnim skladom za štipendiranje.

Program Fulbright ti ob štipendiji zagotovi tudi plačilo šolnine in podobnih stroškov študija v ZDA, ki bi jih sicer moral plačati ameriški univerzi. Predvsem ta del je nekaj, kar nam številni ameriški študenti, ki svoj študij končajo z visokimi posojili za odplačilo šolnine, lahko zavidajo.

Štipendija, ki jo pridobiš, ti omogoča študentsko življenje, a če sem se želel normalno prebiti čez mesec, sem moral bivati v študentskem domu in se večino časa prehranjevati v študentski menzi, sicer bi sredstva dokaj hitro skopnela.

Program Fulbright je mednarodni program, ki doktorskim študentom in podoktorskim raziskovalcem iz ZDA oz. državljanom preostalih držav na univerzah v ZDA ponuja štipendijo za izpopolnjevanje v tujini. V programu, ki ga je leta 1946 ustanovil senator J. William Fulbright, poleg ZDA sodeluje še 155 držav. Slovenski državljani se lahko za štipendijo potegujejo prek razpisa, ki je vsako leto objavljen na spletnih straneh veleposlaništva ZDA v Sloveniji.

Kakšen se vam po devetmesečni izkušnji zdi sam študij v ZDA v primerjavi s Slovenijo, predvsem kar zadeva sam program, vsebino, kakovost?
Moje dozdajšnje izkušnje z doktorskim študijem v Sloveniji so dobre, pogoji za doktorski študij štipendista programa Fulbright v ZDA pa so naravnost odlični. Od infrastrukturnih pogojev, ki ti jih ponuja univerza s svojim kampusom, kjer si 24 ur na dan obkrožen s študijskimi ter obštudijskimi dejavnostmi in projekti, do knjižnic in drugih možnosti.

Je pa res, da če z našimi pogoji dela primerjamo šolnine in dolgove, ki jih plačujejo ameriški študenti, zgodba postane veliko bolj zapletena. Tam najboljše univerze, kot je tudi Univerza v Wisconsinu, obračajo milijarde in temu primerni so tudi pogoji dela.

"Tudi zaradi same organiziranosti univerze v obliki kampusa je življenje študentov drugačno, čeprav sem tudi v ZDA spoznal kakšnega večnega študenta." "Tudi zaradi same organiziranosti univerze v obliki kampusa je življenje študentov drugačno, čeprav sem tudi v ZDA spoznal kakšnega večnega študenta." Foto: Osebni arhiv

Ameriški študentje na študij gledajo kot na investicijo, saj zanj veliko odštejejo, medtem ko številni študentje v Sloveniji zavlačujejo s končanjem brezplačnega študija ipd.
Moja izkušnja me ni prepričala, da so študentje v ZDA zelo drugačni od naših. No, s to razliko, da oni s sabo nosijo nahrbtnik, ki se mu reče posojilo za študij, kar je za naše študente skoraj nepredstavljivo. Težko bi rekel, da so zato bolj pridni in predani ali kaj podobnega, je pa res, da je na Univerzo v Wisconsinu veliko težje priti kot recimo na ljubljansko univerzo. To se pozna. Že sama selekcija pred vpisom močno vpliva na strukturo študentov, ki obiskujejo univerzo. Tudi zaradi same organiziranosti univerze v obliki kampusa je življenje študentov drugačno, čeprav sem tudi v ZDA spoznal kakšnega večnega študenta.

V Sloveniji imajo študentje poleg brezplačnega študija veliko ugodnosti (študentski domovi, subvencionirana prehrana, študentsko delo, štipendije …). Kakšne ugodnosti imajo študentje v ZDA?
V ZDA imajo študentje veliko manj ugodnosti. Sploh brezplačen študij je nekaj, kar nam vsi lahko zavidajo. Pri njih je to, da si ob koncu študija zadolžen skoraj do konca življenja – kot neko manjše hipotekarno posojilo – že skoraj nekaj "normalnega". S tem so se številni sprijaznili. Sicer imajo možnost za pridobitev raznolikih štipendij, sploh različnih organizacij in donatorjev, a velika večina tistih, ki ne prihajajo iz premožnega okolja, mora še vedno vzeti študentsko posojilo, da lahko študirajo na najboljših univerzah. Ta težava narašča, sploh odkar so številni politiki na ravni posameznih zveznih držav, tudi Wisconsina, začeli zmanjševati javno financiranje za visoko šolstvo. Univerze so bile, če so želele obdržati doseženo kakovost in standarde, prisiljene dvigniti šolnine, saj niso imele druge izbire. Zdaj so v negativni spirali, ki jo bodo težko presekali.

Kot rečeno, glavna prednost oziroma ugodnost, ki jo imajo študentje v ZDA, so pogoji dela, sploh na univerzi, kot je ta v Wisconsinu. Sicer imajo tudi študentske menze in študentske domove ter podobno, vendar so cene, ki jih za to plačujejo, mnogo, mnogo višje kot pri nas. Ker so mnogi zadolženi, ne opravljajo tako veliko študentskega dela, ampak se posvečajo študiju, čeprav so tudi tu razlike. Medtem ko nekaterim ni treba početi drugega kot študirati, so drugi primorani ob študiju in posojilu dodatno delati. Tukaj se najbolj vidijo socialne razlike na kampusu.

Jernej Štromajer Foto: Osebni arhiv

"Madison je v prvi vrsti univerzitetno mesto, poleg tega pa tudi glavno mesto zvezne države Wisconsin. Mesto dejansko živi z univerzo. Na dan tekme univerzitetne ekipe v ameriškem nogometu je vse mesto v rdečih univerzitetnih barvah s stilsko oblikovanim W, ki predstavlja tako univerzo kot zvezno državo. Mlado in staro živi za zmago domače ekipe. Vzdušje ter pripadnost mestu in ekipi nista primerljiva niti s tekmami NK Maribor v Ljudskem vrtu, ko klub igra v ligi prvakov.

Sicer pa je Madison res lepo mesto, zgrajeno ob dveh velikih jezerih, v katerem imata glavno vlogo univerza in študentski kampus. Ljudje so v Wisconsinu izredno prijazni, delovni in odprti, radi imajo svoj lokalni sir in pivo ter to z veseljem neprestano dokazujejo. Ponosni so tudi na svojo univerzitetno in NFL nogometno ekipo. To sta dejansko dve instituciji: Wisconsin Badgers in Green Bay Packers, kluba, za katera navijajo tako republikanci kot demokrati v Wisconsinu, tudi tisti zunaj progresivnega mehurčka."

Kaj bi se po vaši izkušnji Slovenija na področju ureditve študija lahko naučila od ZDA?
Lahko nam je žal, da naše univerze niso bile zgrajene v obliki kampusov. Zaradi same infrastrukture, ki jo takšna oblika ponuja, je študentsko življenje drugačno. V aktivnosti univerze si lahko vključen 24 ur na dan in vse dni v tednu.

Tudi njihova predavanja potekajo v manjših skupinah, več je neposredne interakcije med študenti in profesorji ter aktivnosti, ki niso neposredno vezane samo na pridobivanje znanja iz knjige. Slovenija bi v prvi vrsti torej lahko posnemala ZDA z zagotavljanjem pogojev za bolj neposredno delo med študenti in profesorji v manjših skupinah.

Poleg tega imajo tam univerze veliko več mladega kadra kot starejših, rednih profesorjev, kot je to značilno za Slovenijo, vsaj za Univerzo v Ljubljani. Tudi tukaj bi se lahko česa naučili in poživili strukturo na univerzi z več mladega kadra.

Kaj kot Slovenec pridobiš s študijem v ZDA? Kaj ste "prinesli" iz ZDA?
V prvi vrsti sem prinesel dokončan osnutek doktorske disertacije, za katero upam, da jo bom kmalu lahko zagovarjal. Kot fulbrightovec dobiš izjemno življenjsko izkušnjo, spoznaš neverjetno mrežo ljudi, tako drugih štipendistov kot kolegov na univerzi. S temi sem dva semestra študiral, raziskoval, se udeleževal univerzitetnih dogodkov in sodeloval pri različnih projektih.

Upam, da mi bo pozitivno izkušnjo in pridobljeno znanje, tako strokovno kot osebnostno in izkustveno, uspelo v Sloveniji prenesti v različne aktivnosti in projekte, v katerih sodelujem.

 

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Slovenci v tujini.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na urednik@tsmedia.si.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano