Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
1. 5. 2016,
18.00

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,55

4

Natisni članek

Slovenci v tujini

Nedelja, 1. 5. 2016, 18.00

6 let, 6 mesecev

Slovenska znanstvenika v San Diegu: Tu je vse leto lepo vreme, tako je tudi razpoloženje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,55

4

družina Caglič, San Diego | Foto Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

Oba sta znanstvenika s področij bioloških znanosti. Doktorirala sta v Ljubljani, nato pa se je pokazala priložnost v Kaliforniji. O selitvi dolgo nista razmišljala.

Petra Avanzo Caglič je doktorirala iz biotehnologije, Dejan Caglič pa iz biokemije in molekularne biologije. Zase pravita, da sta predvsem družinska človeka – prosti čas s hčerko in sinom jima pomeni največ.

Zdaj že pet let živita v San Diegu, na skrajnem jugu Kalifornije. V San Diego ju je pripeljala Dejanova služba, saj je dobil ponudbo za delo na uglednem The Scripps Research Institute, zato o selitvi dolgo nista razmišljala, tudi zato, ker sta se o selitvi v tujino že prej pogovarjala. Se je pa začetni "za kakšni dve leti" razpotegnil v daljše obdobje, za zdaj pa o vrnitvi domov še ne razmišljata.

Najtežje je bilo za seboj pustiti družino, prijatelje, domače okolje … in v tujini začeti na novo. 

Dejan je zaposlen kot senior scientist (višji znanstvenik) v največjem kemijskem podjetju BASF. Več o njegovem delu si lahko pogledate v spodnjem videu. 

Po rojstvu otroka se je odločila za drugačno pot

Petra je ob rojstvu hčerke pustila podoktorsko službo na University of California, kjer je bila zaposlena na tamkajšnjem oceanografskem inštitutu (Scripps Institution of Oceanography). V Kaliforniji je namreč običajno, da mlade mamice doma z otrokom ostanejo le dva do tri mesece po rojstvu, kar pa zanjo, kot pravi, ni bilo sprejemljivo, zato je svojo znanstveno kariero začasno prekinila.

Je pa v tem obdobju ugotovila, da ji je otroški svet nedolžnosti, pravljičnih junakov in neskončne domišljije blizu, saj je v njej prebudil strast po ustvarjanju otroških ilustracij.

Sprejela je odločitev in pred kratkim začela s programom pridobitve certifikata Children's Book Illustration na University of California v San Diegu.
 

družina Caglič, San Diego | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

Petra pravi, da živi v okolju, ki je zelo spodbudno

Že ob prvem stiku  je Petra omenila, da zdaj z družino živi v okolju, kjer ima več poguma. Zakaj? "Kot smo že večkrat slišali, je Amerika res dežela priložnosti. Pridno delo, trud in uspešnost so nagrajeni. Po drugi strani so ljudje zelo odprti za nove ideje in drugačnost," odgovarja Petra in pojasnjuje, da prevladuje miselnost, da se od uspešnega človeka da veliko naučiti, ti ljudje pa so pogosto pripravljeni svoje izkušnje deliti z drugimi – brezplačno.

Vsekakor pa kljub dobrim pogojem za uspeh brez vztrajnosti in kančka sreče ne gre.
 

Vse leto je vreme lepo, tako je tudi razpoloženje

"Življenje v San Diegu je sproščeno in pozitivno, kar je nedvomno odraz sonca in lepega vremena čez vse leto," opisuje Petra, ki živi v okolju, kjer so palme, kolibriji in cvetoče rastline na vsakem koraku.

Ob tem pa ugotavlja, da je tudi delo zelo sproščeno in z možem Dejanom do zdaj nista imela izkušenj z nemogočim delovnim tempom, kot ga morda poznajo drugje v ZDA. Na Inštitutu za oceanografijo, kjer je Petra včasih delala, in se nahaja tik ob oceanu, so imeli njeni kolegi na primer v pisarnah poleg delovne mize še surf in neopren. "V delovnem času so za sprostitev hodili surfat," pove. Tudi Dejan med službo oziroma v času kosila hodi na tek.  Dejan na ribolovu, ki se imenuje  | Foto: Osebni arhiv Dejan na ribolovu, ki se imenuje Foto: Osebni arhiv

Tudi sicer se po njunih izkušnjah zelo spodbuja prijetno delovno vzdušje, posledično pa je tudi učinkovitost pri delu večja, zasebno življenje v prostem času pa bolj kvalitetno.

Ljudje so prijazni, odprti in pripravljeni pomagati. Zelo se nama zdi zanimivo, kako ljudje vseh starosti – tudi upokojeni – s prostovoljnim delom v muzejih, galerijah, bolnišnicah … prispevajo k družbeni blaginji.

Pomembno: biti prostovoljec je pogosto in dobrodošlo početje

Prostovoljnega dela je v San Diegu in na splošno v ZDA zelo veliko. Za to se odločajo na primer študentje, saj si na ta način pridobijo delovne izkušnje. Prav tako je to oblika spoznavanja kulture naroda za tujce. Starejši, ki imajo več prostega časa, tega namenijo prostovoljnemu delu – neke vrste druženju, ki pa je tudi učinkovita aktivnost in pomoč drugim. Tako boste ob obisku različnih znamenitosti, kot so muzeji, živalski vrtovi, akvariji … našli ljudi, ki voluntirajo oziroma pomagajo obiskovalcem, vodijo oglede, posredujejo informacije ali pomagajo pri oskrbi živali.

Ob prihodu v San Diego je tudi Petra dolgo opravljala prostovoljno delo v tamkajšnjem akvariju Birch Aquarium, kje je, kot pravi, pridobila mnogo poznanstev, znanja, prav tako pa je izpopolnila svoje znanje angleščine. "S prostovoljci so vedno lepo ravnali in nam izkazovali hvaležnost," še dodaja Petra in poudarja, da imajo prostovoljci tudi prednosti, kot so zastonj karte, popusti, zastonj avtobusni prevoz, parkiranje …

Življenje v San Diegu je …

Glede šolstva Petra pove, da za zdaj iz svojih izkušenj z Dejanom še ne moreta govoriti, saj sta njuna otroka še premajhna, hčerka namreč obiskuje 'preschool' oziroma vrtec, sin pa je še doma.

Ustvarjanje otroških ilustracij trenutno Petro najbolj navdušuje. Želi si ponovno začeti z delom, ali bo to delo ilustratorsko ali ponovno raziskovalno, pa bo pokazal čas.  | Foto: Osebni arhiv Ustvarjanje otroških ilustracij trenutno Petro najbolj navdušuje. Želi si ponovno začeti z delom, ali bo to delo ilustratorsko ali ponovno raziskovalno, pa bo pokazal čas. Foto: Osebni arhiv

Po pripovedovanju kolegov pa lahko povesta, da je šolski sistem kakovosten, a spodbuja konkurenčnost, včasih že pri zelo majhnih otrocih, kar Petri in Dejanu ni všeč. "Otroci se ukvarjajo s športom, glasbo in si tako gradijo življenjepis, ki jim pozneje pomaga pri sprejemu na dobro srednjo šolo in univerzo," pojasnjuje Dejan, ki ugotavlja, da imata prihodnost in kariera tako pogosto pomembnejšo vlogo kot igra in otroštvo, saj imajo otroci malo prostega časa, konce tedna namreč preživijo s starši na tekmah in drugih aktivnostih. Petri in Dejanu največ pomeni njuna družina, zato veliko časa preživijo skupaj.  | Foto: Osebni arhiv Petri in Dejanu največ pomeni njuna družina, zato veliko časa preživijo skupaj. Foto: Osebni arhiv

Zdravstveni sistem je po besedah zakoncev na zelo visoki ravni.Je pa pomembno, da imaš urejeno dobro zavarovanje, saj so pregledi in posegi zelo dragi, drugače si ne moreš privoščiti niti osnovnega pregleda.

Sicer pa je na primer javni prevoz v San Diegu slabo urejen, posledično se ljudje vozijo s svojimi avtomobili, ker pa so razdalje velike, brez lastnega avtomobila skorajda ne moreš niti v trgovino. V univerzitetnih delih mesta vozijo avtobusi, na daljše razdalje vozi tudi vlak.

Trgovine so odprte dolgo v noč, nekatere tudi 24 ur. Trgovine z oblekami se navadno odprejo šele okoli 10. ure zjutraj. Je pa po Petrinih besedah popolnoma običajno, da ljudje hodijo po nakupih tudi pozno zvečer.

Nakup nepremičnin je lažji kot v Sloveniji, saj s krediti ni težav in tudi obrestne mere so razmeroma nizke. Država spodbuja kupovanje z davčnimi olajšavami. Mladi družini je tako veliko lažje samostojno priti do svojega doma. Kljub vsemu so cene nepremičnin tukaj izredno visoke. Poleg tega, da ljudje kupujejo, pa pogosto tudi prodajajo. Čisto običajno je, da živiš v eni hiši pet let, jo nato prodaš in si kupiš drugo.

Slovenska raziskovalca, ki že pet let živita v San Diegu, pravita, da sta se na ameriški način življenja navadila, se pa zgodi, da pogrešata evropskega.  | Foto: Osebni arhiv Slovenska raziskovalca, ki že pet let živita v San Diegu, pravita, da sta se na ameriški način življenja navadila, se pa zgodi, da pogrešata evropskega. Foto: Osebni arhiv

Kraj, kjer je veliko manjših pivovarn, lokalno pivo je zelo dobro

Družabno življenje je v San Diegu omejeno na predele mesta, kjer so pubi, restavracije in bari, v določenih predelih mesta se zbirajo mladi. Kot še povesta, je San Diego mesto številnih manjših pivovarn, lokalno pivo pa je zelo znano in dobro.

Žal pa se zvečer nekatere manjše kavarne in lokali zgodaj zaprejo. "Zelo redko naletim na prijetno kavarno z razgledom ob morju, kar je tako pogosto v evropskih obmorskih mestih," dodaja Petra, saj ljudje kavo pijejo kar med hojo ali vožnjo iz papirnatih lončkov, pa tudi sicer ni v navadi, da bi ljudje sedeli in klepetali ob kavi. Se pa družine srečujejo na domačih t. i. zabavah s piknikom, saj ima vsak balkon ali terasa obvezno opremo: žar.

Pogled v prihodnost?

Vrnitve v Slovenijo Petra in Dejan ne izključujeta, priznata pa, da bi se glede na trenutne možnosti zaposlitve verjetno prej odločila za kakšno drugo evropsko državo. Ugotavljata, da je ameriški način življenja kljub vsemu precej drugačen od evropskega, in čeprav so trenutno v San Diegu zadovoljni,  včasih evropski način življenja pogrešajo.

"Nič ne bi imela proti selitvi na vzhodno obalo Amerike, ki je poleg Kalifornije prav tako raj za raziskovalce bioloških panog. Tako bi bili tudi bližje domačim. Pot v Slovenijo je predolga in predraga, da bi lahko prišli na obisk bolj pogosto," pove Petra, ki ugotavlja, da se je v Ameriki odvadila slovenskega zapečkarstva – predvsem zaradi načina življenja, saj se človek pogosto seli in menja dom.

Nekaj utrinkov iz San Diega:

 

družina Caglič, San Diego | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

družina Caglič, San Diego | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

družina Caglič, San Diego | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

družina Caglič, San Diego | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

družina Caglič, San Diego | Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

 

 

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si .

Ne spreglejte