Nedelja, 2. 7. 2017, 18.00
6 let, 6 mesecev
Slovenka v tujini
Slovenka, ki so jo v Brisbanu izbrali za študentsko ambasadorko leta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,85
1
"Avanturistični duh je naredil prelomnico v 30. letu, takrat sem zapustila vse. Korak v svet je bila težka in premišljena odločitev, ki je razbremenila duha in ponesla življenje na novo pot," svojo zgodbo, ki jo zadnje leto in pol piše v Brisbanu v Avstraliji, začne pripovedovati Ana Gudalo.
33-letna Brežičanka je že od rane mladosti rada potovala, prvič je šla v svet zaradi dela pri 24 letih, po končanem študiju turizma. Takrat se je po dobrem letu vrnila v Slovenijo, nadaljevala študij na ekonomski fakulteti in se zaposlila. Vendar je kmalu spet začela pogledovati čez planke.
S čim vas je pritegnila Avstralija, da ste za seboj pustili življenje v Sloveniji in se odselili na daljno rdečo celino?
Avstralija in Brisbane sta bila v mojem načrtu že dolgo časa, predvsem zaradi podnebja, raznolikosti pokrajine, multikulturnosti in dobro stoječega gospodarstva. O odhodu v Avstralijo sem razmišljala že pri 25 letih, konkretno pa sem za informacijami začela brskati tri leta kasneje. Načrt je bil zelo analitičen, strateški in organiziran – štiri leta varčevanja, načrtovanja, raziskovanja in pridobivanja informacij. V vmesnem času sem dve leti preživela v tujini in tam pridobivala mednarodne reference, za katere sem vedela, da mi bodo v Avstraliji, ko bom pridobila polne delovne pravice, koristile bolj kot izkušnje iz Slovenije.
"V Avstraliji sem začela s popolne ničle. Tu sem s študentsko vizo, katere glavni namen je študij in ne delo. Delam lahko le 20 ur tedensko."
Se je ves ta trud obrestoval?
Pri 32 letih, ko sem že imela nekaj let delovne dobe, sem v Avstraliji začela s popolne ničle. Tu sem sicer s študentsko vizo, katere prvotni namen je seveda študij in ne delo. Tako lahko delam le 20 ur tedensko. Študentsko delo je zelo težko dobiti, stanje se je v zadnjih petih letih zelo spremenilo, upoštevati je treba, da nas je tu en kup tujih študentov, ki si želimo zaslužiti dodaten denar. Zaposlena sem na recepciji v hotelu, kar mi omogoča plačilo študija in življenjskih stroškov. Vem pa, da bo kmalu ves trud poplačan, pridobljene izkušnje, znanje in študij so izjemno dragoceni.
Kakšna pa so plačila?
Plače v Avstraliji so odlične, neprimerljive s slovenskim standardom. V povprečju so začetni zneski približno do štirikrat višji kot v Sloveniji, z delovno dobo, položajem, odgovornostmi ipd. pa samo še rastejo. Kakovost življenja je zaradi visokih prihodkov na mnogo višji ravni, prav to pa privablja migrante z vsega sveta.
A ob višjih plačah so verjetno višji tudi stroški življenja.
Seveda, vsi stroški so višji v primerjavi s Slovenijo. Večina življenjskih stroškov je v Avstraliji trikrat višja kot v Sloveniji. Največji del teh predstavljajo najemnine, predvsem v središču mesta. Zato je povsem običajno, da tam prebivalci, tako študentje kot drugi, stanovanja najemajo skupaj. Ne glede na generacije mnogo ljudi živi s "cimri". Na obrobju so cene nižje.
Tedenska najemnina za sobo v stanovanju ali hiši v središču Brisbana znaša 200-250 avstralskih dolarjev (136-170 evrov), po okrožjih pa 150-200 avstralskih dolarjev (100-136 evrov).
Nekaj cen v Brisbanu: - skodelica kave: 3 evre
- malo pivo: 6,5 evra
- liter mleka: 1,9 evra
- kilogram kruha: 3 evre
- 10 jajc: 3,5 evra
- pol kilograma sira: 5 evrov
So glede na to, da omenjate, da si mnogi delijo stanovanja, Avstralci bolj odprti v primerjavi s Slovenci?
Avstralci, ki živijo v središču Brisbana so odprti, sproščeni, topli, dovzetni ljudje brez predsodkov. Seveda se najdejo izjeme, a večinoma je moje mnenje o njih zelo pozitivno. Pravijo, da je na podeželju drugače, a sama od tam nimam izkušenj.
V državi s 24 milijoni prebivalcev, od tega pa je pol predstavnikov narodov iz drugih držav, je jasno, da je multikulturnost del kulture, obnašanja in načina življenja. V Sloveniji prav to pogrešam. Slovenci smo topel narod, a bo potrebna še kakšna generacija za spremembe v miselnosti, predvsem glede odprtosti in predsodkov. Hkrati Slovenci še vedno kot "nacionalni šport" gojijo zavist, ki je pri Avstralcih sploh ne zaznavam.
Življenje v Brisbanu je zelo sproščeno, pokrajina in podnebje omogočata športen in aktiven slog življenja, predvsem je to okolje idealno za družine in otroke. V mestu velja nekakšno pravilo, da je med tednom čas za delo, v petek pa se začne čas za družabno življenje, piknike, izlete v naravo ali na plažo, šport, zabavo ter počitek. Ana dodaja, da sta toplo in večno sončno vreme glavna krivca, da so Avstralci in tudi priseljenci bolj ali manj vedno nasmejani. Kot edino negativno plat omenja veliko alkoholizma, drog in kockanja po vsej državi.
Za bivanje v Avstraliji ste si pridobili študentsko vizo. Kako se študij tam razlikuje od slovenskega sistema?
Veliko je projektnih nalog, izpiti so drugače zastavljeni, predmetnik in s tem posledično urnik deluje po modulih, vsaka univerza ali izobraževalna ustanova pa ima svoje pogoje, standarde in načine dela. Izpiti in projekti morajo biti opravljeni v prvem roku, saj drugega roka pogosto ni ali pa je plačljiv. Mednarodni študenti smo tu primarno zaradi izobrazbe, zato našo prisotnost na predavanjih in izpitih strogo nadzoruje migracijski urad.
Ana z županom občine Brisbane Grahamom Quirkom, ki ji je podelil certifikat mednarodnega študentskega ambasadorja 2017.
Pred kratkim so vas na razpisu mestne občine Brisbane izbrali za mednarodno študentsko ambasadorko 2017. Konkurenca je verjetno morala biti velika ... Kaj vam ta naziv pomeni in kaj je zdaj vaša naloga?
Občina Brisbane vsako leto razpisuje natečaj za mednarodne študente za vlogo ambasadorjev mesta. Ker sem želela svoj študij potrditi z dodatno trofejo, sem se prijavila na razpis, čeprav sem vedela, da bo konkurenca huda, saj je v mestu okoli 75 tisoč mednarodnih študentov.
Izbor je trajal tri mesece, na koncu so izbrali 40 mednarodnih študentov iz 36 držav, ki bomo eno leto ambasadorji Brisbana. Z udejstvovanjem na različnih dogodkih in aktivnostih prek družbenih medijev promoviramo mesto kot študentsko in turistično destinacijo.
Zame osebno je ta vloga stopnička višje v moji karieri, hkrati pa mi je v čast, da ima Slovenija prvič predstavnika v tem programu, saj lahko tako predstavljam tudi domačo državo.
Zelo aktivni ste tudi na področju povezovanja s slovenskimi zdomci v Brisbanu.
Kot prostovoljka pomagam v dveh slovenskih društvih. Delo, študij in oddaljenost me sicer ovirajo pri druženju v slovenskih klubih in na dogodkih, zato sodelujem na daljavo z novinarskimi in radijskimi prispevki. To sodelovanje je neki pečat nacionalne pripadnosti daleč stran od domovine.
V Brisbanu oziroma Queenslandu delujejo tri slovenske organizacije: Klub Planinka Brisbane, Klub Lipa Gold Coast in Slovensko društvo za jezik in kulturo Queensland.Kakšne radijske oddaje pripravljate in kdo so poslušalci?
Odkar sem prišla v Brisbane, sodelujem s slovensko radijsko skupino, ki deluje na večkulturnem radiu 4EB. V ekipo sta me sprejela Vanesa Lahovec in Maksim Vergan. Oddajamo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in sobotah ob šesti uri zvečer, poročamo o dogodkih slovenskih klubov in društev, pomembnih novicah slovenskega veleposlaništva ter pozitivnih novicah (predvsem športne dosežke) iz Slovenije, medtem ko se politiki in črni kroniki izogibamo.
Sprva so bili naši poslušalci starejše generacije, in sicer tisti, ki so člani slovenskih društev. Prizadevamo si pridobiti tudi mlajše poslušalce in člane društev ter tako še naprej ohranjati slovensko glasbo, jezik in kulturo med mlajšimi generacijami.
Ana avstralskim Slovencem poroča o dogajanju v domovini, a se pri tem osredotoča predvsem na pozitivne in športne novice.
Nedavno ste začeli ustvarjati tudi novo dvojezično revijo Koklja/The Hen.
Pobudnica za nastanek revije, ki jo zdaj ustvarjamo dobrega pol leta, je predsednica Slovenskega društva za jezik in kulturo Queensland Jerneja Svetičič. Revija je namenjena vsem generacijam, vsebine pišemo v slovenskem in angleškem jeziku. Ime revije smo izbrali po obliki slovenske države.
Vas vključevanje v slovensko skupnost povezuje z domovino? Koliko imate kaj domotožja?
Vsekakor, gre za povezovanje z domovino in utišanje morebitne nostalgije. Pred časom mi je nekdo rekel: "Ana, kar pogrešaš, so spomini. Teh ni več." To je gola resnica, skušam se osredotočiti na tu in zdaj.
"Slovenija ostaja dežela, od koder prihajam, in to s ponosom nosim v svet," poudarja Ana in dodaja: "Zdaj sem tu, bom pa sproti videla, kaj bo prineslo življenje."
Avstralija je precej daleč, vam je v tem letu in pol že uspelo obiskati Slovenijo?
Ne. Trenutno se osredotočam na študij in drugo delo, potem se bom posvetila karieri. Zdaj sem tu, bom pa sproti videla, kaj bo prineslo življenje. Vsa vrata puščam odprta. Znani aboriginski pregovor pravi: "We are all visitors of this time, this place. We are just passing through. Our purpose here is to observe, to learn, to grow, to love … and then we return home."*
Kako vas je zaznamovala selitev v tujino, se je vaš pogled na domovino kaj spremenil?
Slovenija ostaja dežela, od koder prihajam, in to s ponosom nosim v svet. Absolutno je vsak korak v tujino pomenil skok višje v mojih lastnih zmogljivostih. To je dalo poseben pečat na mojo osebnost in razvoj, z vsakodnevnim bojem vem in čutim, da živim polno življenje. Ko veš, kdo si in od kod prihajaš, ko dobijo vrednote večji pomen, etika in morala pa še višjo stopničko na osebnostnem dojemanju … to je celoten paket dobrin, ki jih dobiš kot izseljenec. Marsikaj se seveda na tej poti tudi izgubi, a sami moramo presoditi, kaj nam je v življenju pomembnejše: cona udobja ali nove dogodivščine.
*"Vsi smo obiskovalci v tem času in v tem prostoru. Potujemo. Naš namen je opazovati, se učiti, rasti in ljubiti … in nato se vrnemo domov."
Brisbane, pogled na Story Bridge.
Mestna hiša za božič.
V reviji Koklja/The Han pišejo zanimive informacije za avstralske Slovence, o Sloveniji, delajo intervjuje s Slovenci v Avstraliji in drugod, se posvečajo zgodovinskim vsebinam, migracijskim zgodbam, tradicionalnim slovenskim obrtem ipd.
Byron Bay, Avstralija.
Byron Bay, Avstralija.
Ambasadorji mesta Brisbane za leto 2017.
Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na urednik@tsmedia.si.
1