Nina iz Silicijeve doline, idealnega okolja za mlade, polne idej

"Amerika je odlično okolje za mladega človeka, ki si želi dobro delati in se veliko naučiti. Priložnosti za pridne in delavne je obilo," meni 24-letna Nina Troha, ki je zavrnila mamljivo ponudbo za doktorski študij na Stanfordu in se zaposlila v podjetju v San Franciscu. Kljub dobri karieri, ki jo gradi v ZDA, se želi vrniti v Slovenijo.

"Amerika je odlično okolje za mladega človeka, ki si želi dobro delati in se veliko naučiti. Priložnosti za pridne in delavne je obilo."

"Amerika je odlično okolje za mladega človeka, ki si želi dobro delati in se veliko naučiti. Priložnosti za pridne in delavne je obilo." Foto: Osebni arhiv

Štiriindvajsetletno Nino Troha je v svet zaneslo pred tremi leti, ko se je kot študentka finančne matematike na ljubljanski univerzi odločila za študijsko izmenjavo na Dunaju. Pozitivna izkušnja jo je tako premamila, da je po enem letu v sosednji Avstriji odpotovala na podiplomski študij v Zürich, od tam pa jo je pot vodila v Silicijevo dolino, kjer živi zadnji dve leti.

Stanford jo je vabil na doktorski študij, a se je raje zaposlila

Na daljni ameriški zahod je pravzaprav odpotovala zaradi vsebine magistrske naloge. "Vedno so me zanimali finance in reševanje težkih matematičnih problemov, a sem v tem iskala še nekaj bolj življenjsko uporabnega, da bi s svojim znanjem in delom svetu nekaj doprinesla. To sem našla v fintech industriji, ki je v Silicijevi dolini zelo močna."

Po enem letu raziskovalnega dela na univerzi Stanford si je, kljub ponudbi, da nadaljuje študij na doktorski ravni, našla službo.

"Želela sem si pridobiti čim več praktičnih izkušenj, zato sem se odločila za zaposlitev, ne za nadaljevanje raziskovalnega dela. Na kariernem sejmu sem spoznala podjetje, ki je iskalo kandidata za modeliranje kreditne sposobnosti pri spletnih posojilih. To pa je bilo ravno to, kar sem razvijala v svoji magistrski raziskavi. V tem sem videla priložnost, da uporabim svoje znanje v praksi."

"Ponudba za doktorski študij na Stanfordu je bila res mamljiva. Tehtala sem, ali mi bo več dobrega prineslo pet let izkušenj v finančni industriji v Silicijevi dolini ali pa 5 let akademskega raziskovanja. Glede na svoje dolgoročne načrte sem si želela pridobiti čim več izkušenj v industriji, zato sem se odločila za zaposlitev." "Ponudba za doktorski študij na Stanfordu je bila res mamljiva. Tehtala sem, ali mi bo več dobrega prineslo pet let izkušenj v finančni industriji v Silicijevi dolini ali pa 5 let akademskega raziskovanja. Glede na svoje dolgoročne načrte sem si želela pridobiti čim več izkušenj v industriji, zato sem se odločila za zaposlitev." Foto: Osebni arhiv Na razgovoru za službo jo je "zaslišalo" vsaj 12 bodočih sodelavcev

Slišati je sicer preprosto, a proces razgovora ni bil tako preprost. Karierni sejem je bil le prvi stik s podjetjem, ki mu je sledil še zelo selektiven proces: več dolgih, ločenih intervjujev z vsaj 12 bodočimi sodelavci, psihološki test, matematično-analitični test, zahtevnejša domača naloga ter na koncu neformalno druženje z bodočimi sodelavci.

"Okolje je zelo konkurenčno, zato te povsem preizkusijo, ne gre le za znanje, temveč tudi tvoj značaj in kako se vključiš v njihovo ekipo," razlaga Nina.

Nina je zaposlena v ameriškem investicijskem podjetju, ki vlaga v alternativne vire financiranja, kot so spletna posojila za potrošnike in študente. Tam razvija modele za ocenjevanje posojilnega tveganja posojilojemalcev.

"Želimo razviti nove tehnologije, ki bodo prerodile trenutni bančni sistem in ljudem ponudile pravičnejše, boljše in cenejše finančne usluge. Bančni sistem pogosto izrablja zaupanje strank, da jim zaračunava neupravičeno visoke obresti, stroške kreditiranja in druge bančne storitve."

Kot pravi, banke pri ocenjevanju posojilne sposobnosti preverjajo informacije, kot so stalna zaposlitev, mesečni priliv in starost bančnega računa. "Težava je, da velik del prebivalstva, na primer mladi, tujci in socialno ogroženi, tako nimajo dostopa do posojil. To vprašanje rešujejo spletna posojila, kjer lahko prek spletne platforme vsak zaprosi za posojilo, potem pa mu lahko drugi uporabniki platforme posodijo del svojih prihrankov. Tako lahko ljudje, ki jim tradicionalne banke ne bi odobrile posojila, dobijo posojilo. Lahko gre za študentsko posojilo ali pa za posojilo za avto, popravilo kuhinje ali obnovo stanovanja."

Spletna posojila tako zaobidejo banko in tako več ljudem omogočijo dostop do posojila. Vendar pa, kot pravi Nina, prinašajo tudi nove izzive: "Ker lahko na spletu vsak zaprosi za posojilo, je tudi tveganje neplačila veliko večje. Zato potrebujemo veliko bolj natančne modele za oceno posojilne sposobnosti, ki temeljijo na veliki količini dodatnih informacij o posojilojemalcu. Na primer, kje in kaj človek študira, kako dobro mu gre v šoli, kakšne možnosti za zaposlitev ima, kakšne prilive lahko pričakuje v prihodnosti, kolikokrat ni plačal računa, koliko kreditnih kartic ima, kje živi, s tem pa povežemo tudi, kakšna je tam brezposelnost, kakšne so cene nepremičnin, kolikšna je povprečna plača ..."

Finančna četrt v San Franciscu Finančna četrt v San Franciscu Foto: Osebni arhiv Deseturni delavnik in 15 dni dopusta

Štiriindvajsetletna Idrijčanka, ki je svojo prvo službo našla v San Franciscu, pravi, da je to okolje zelo spodbudno naravnano, tja pa prihajajo ljudje, ki si želijo delati, napredovati in biti inovativni. Bolj ali manj edina motivacija, ki ti jo da delodajalec, so svoboda, odgovornost in priložnost, da se izkažeš.

"V službi mi res nikoli ni dolgčas, delo je zelo zanimivo, veliko se učim in pogosto se mi zgodi, da komaj ob petih popoldne prvič pogledam na uro. Sicer pa me nihče ne preverja, kdaj pridem in kdaj grem, pomembno je le, da je delo opravljeno. Velik poudarek je tudi na izobraževanju zaposlenih."

Če bi se na delu morala registrirati, bi bil njen delavnik v povprečju zagotovo dolg deset ali 11 ur. Na leto ima 15 dni plačanega dopusta, vendar pravi, da je z delom od doma mogoče dobiti še kakšen dodaten dan.

Kapitalizem stremi k napredku, a je lahko tudi krut

Delu primerne so tudi plače. "Plače so primerne stroškom življenja. Oboje je za kakšen mnogokratnik višje kot v Sloveniji. Morda na koncu meseca prihranim nekaj več, kot bi v Sloveniji, a najdragocenejše v tem trenutku se mi zdijo izkušnje, ki jih lahko v tem okolju dobim."

Okolje, v katerem živi, je izjemno kapitalistično naravnano, o tem pa ima mešano mnenje. "S tem, ko je manj socialnih pravic in pomoči, so ljudje bolj odvisni od svojega dela, kar zagotovo vodi do izboljšav in odličnosti. Okolje je spodbudno za inovacije, imajo odlične šole in univerze, rastoče gospodarstvo."

Hkrati priznava, da je takšno okolje kruto do tistih, ki si marsičesa ne morejo privoščiti. V tem pogledu je Slovenija veliko bolj prijazna. "Brezplačno šolstvo, osnovno zdravstvo, študentski boni so za Američane nepredstavljive stvari. To je v Sloveniji super, saj so vsaj osnovne storitve dostopne vsem, a je hkrati tudi slabo, saj se storitve financirajo iz davkoplačevalskega denarja, ljudje pa imajo veliko manj možnosti, da od ponujenih storitev zahtevajo najboljše, tako pa se težko zgodijo prave spremembe, ni pravega napredka," pravi 24-letna Nina.

Painted Ladies so posebna znamenitost San Francisca. Painted Ladies so posebna znamenitost San Francisca. Foto: Osebni arhiv Začasni dom je našla v mirnem mestecu Palo Alto

Nina za Silicijevo dolino pravi, da je, tako kot New York, "oaza v ZDA", kjer se ne zavedajo dobro preostalih delov Amerike. "Večinoma v tem okolju živijo ljudje, ki si želijo biti inovativni in graditi kariero. Veliko je priseljencev in zato je kulturna raznolikost zelo prisotna. To je lahko odlično okolje za mladega človeka, ki ima veliko energije za delo in se želi veliko naučiti, potrebuje pa svobodo in priložnosti."

Njeno delovno mesto je sicer v San Franciscu, živi pa še vedno v bližini Stanforda, in sicer v mestu Palo Alto. Gre za dve zelo različni mesti, prvo je veliko in hitro, kjer ljudje živijo v naglici, medtem ko je Palo Alto veliko bolj umirjeno akademsko mesto z ogromno zelenih površin, ki omogočajo več gibanja v naravi.

Čeprav se na delo vsak dan v eno smer vozi eno uro, za zdaj še ne razmišlja o selitvi, saj ji ravno mir in bližina narave, ki ju ponuja mestece južno od San Francisca, pomenita največ.

Dolores park v San Franciscu, kjer ljudje preživljajo sončne konce tedna ali se zbirajo na koncertih raznih glasbenih skupin. Dolores park v San Franciscu, kjer ljudje preživljajo sončne konce tedna ali se zbirajo na koncertih raznih glasbenih skupin. Foto: Osebni arhiv Velik krog slovenske družbe

Poleg tega v tem okolju živi precej Slovencev, s katerimi se zelo pogosto dobivajo na srečanjih. "Imam res močno in dobro povezano slovensko skupnost, kar nekaj jih dela in študira na Stanfordu, veliko je programerjev in inženirjev ter start-up navdušencev. Nekateri so tu nekaj let, drugi so potomci Slovencev, ki so se priselili že pred davnimi leti."

Dobivajo se na pivu ali pa v slovenski kulturni dvorani, kjer imajo različne prireditve, gledajo slovenske filme, otroci lahko obiskujejo tečaj slovenščine. Nina pravi, da se z njimi zelo rada srečuje, saj so "vsi zrasli v istem okolju in imamo iste poglede na to, kaj tu vidimo".

V zadnjem letu tudi sodeluje pri Slovensko-ameriški izobraževalni fundaciji (ASEF), ki omogoča uspešnim slovenskim študentom, da pridejo na poletno izmenjavo na najboljše ameriške univerze. "Zelo podpiram misijo ASEF in vesela sem, da lahko pridni in motivirani mladi Slovenci dobijo priložnost raziskovati na Harvardu, Stanfordu, Princetonu ..."

Pozimi konce tedna pogosto preživi na smučiščih na območju Lake Tahoe, poletne konce tedna pa na kampiranjih in izletih v divjini brez telefonskega signala. Pozimi konce tedna pogosto preživi na smučiščih na območju Lake Tahoe, poletne konce tedna pa na kampiranjih in izletih v divjini brez telefonskega signala. Foto: Osebni arhiv

Ali Američane resnično zanima, kako si, ali je to zgolj fraza?

"Američani, ali pa vsaj Kalifornijci, so zelo odprti ljudje, ki vsakega zelo toplo sprejmejo. Ker se veliko selijo, so primorani hitro najti nove prijatelje. Ker je okolje zelo mednarodno in kulturno raznoliko, so ljudje navajeni poslušati in sprejemati drugačno mnenje. Kar me je na začetku najbolj čudilo, je bilo, da so me na ulici ali v trgovini spraševali, kakšen je moj dan, ali kje sem kupila majico in podobno Nisem bila prepričana, ali jih to res zanima. A počasi se tega navadiš, tudi sam začneš bolj pozitivno gledati na stvari okoli sebe. Ni te več sram pristopiti k tujcu in začeti pogovora. Američani so konstruktivno-pozitivni ljudje, ki tudi opozarjajo na pomanjkljivosti in imajo ideje, kako stvari izboljšati. Več si upajo povedati kot Evropejci, tako dobre kot slabe stvari. Če mi je Amerika kaj dala, je to to, da si bolj upam povedati svoje lastno mnenje, ne pa tega, kar se od mene pričakuje."

"V Sloveniji je vse na dosegu roke, eno uro proč so obala, gore ... Tu so vse razdalje veliko daljše." "V Sloveniji je vse na dosegu roke, eno uro proč so obala, gore ... Tu so vse razdalje veliko daljše." Foto: Osebni arhiv Amerika je ni prepričala, da bi ostala, Slovenija ostaja obljubljena dežela

Kljub morda višjemu standardu, ki ga živi v Ameriki, se Nina namerava vrniti v domače kraje in upa, da ji bodo izkušnje koristile, da bi v Sloveniji nadaljevala kariero. Verjame, da ima veliko mladih, ki odhajajo na študij in delo v tujino, podobno željo. Upa, da se bo Slovenija v prihodnosti vse bolj zavedala pomena kroženja znanja in problema bega možganov ter da bo omogočila mladim izobraženim ljudem, da se vrnejo, prinesejo ideje in znanje ter doma zaživijo.

V Ameriki si ne želi ostati, ker si ne predstavlja, da bi si tam ustvarila družino. Tam ni mame, očeta, brata, starih staršev, ki ti lahko priskočijo na pomoč. Ko bo prišel čas za to, si Nina želi svoje otroke vzgajati v Sloveniji v krogu svoje družine.

"Tu imajo sicer odlične vrtce in šole, številne prostočasne dejavnosti, otroci so ves čas zaposleni in imajo ogromno priložnosti. To je za otroke zelo tekmovalno okolje. Vseeno se mi zdi Slovenija okolje, kjer je neko pravo ravnotežje med kariero, družinskim življenjem in prostim časom," sklene 24-letna Idrijčanka.

Izkusila je štiri različne študijske sisteme. Katere so ključne razlike?

Nina Troha Foto: Osebni arhiv 1. Način sodelovanja univerze z gospodarstvom: v ZDA se delo univerz in gospodarstva zelo prepletata, univerza iz gospodarstva dobiva podatke in zanimive primere, podjetja pogosto profesorje in raziskovalne skupine prosijo za pomoč pri rešitvi njihovih najtežjih primerov, te potem rešujejo študenti in tako dobivajo veliko praktičnega znanja in občutek za realne ovire. V Sloveniji so šole odlične, dajo ti ogromno teoretičnih temeljev in dobro osnovo, a so premalo povezane z gospodarstvom in realnimi težavami. Študent v moji stroki, ki v Sloveniji konča študij, ima ogromno abstraktnega znanja in zna analitično razmišljati, a nima ideje, kako se stvari v gospodarstvu zares odvijajo. Švica je pri tem nekoliko bolj podobna Ameriki in se bolj zaveda, da je povezava gospodarstva in šolstva ključna za gospodarski napredek.

2. Mednarodno sodelovanje: v Sloveniji je sistem precej zaprt, premalo je pretoka znanja, vse je v slovenskem jeziku, tako da se tujci redko odločajo za izobraževanje v Sloveniji. Tako na Dunaju kot tudi v Švici in v ZDA so programi v angleškem jeziku, s čimer je omogočena bolj multinacionalna in multikulturna prisotnost študentov. Brez pretoka znanja bomo nazadovali. Mnogo izobražencev, študentov, raziskovalcev odhaja v tujino, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami. Tudi pri nas bi morali ponuditi take možnosti, da bi omogočili izmenjave in študij študentom iz tujine, jim ponudili izobraževanje, prakso. Vsi bi se iz tega mnogo naučili, meni Nina.

3. Način razmišljanja: v ZDA študente spodbujajo k razmišljanju zunaj okvirov, verjamejo, da je vsako vprašanje pametnejše od tišine. Študentje so bolj odprti, več si upajo vprašati in so bolj radovedni. Na evropskih šolah, kjer je bila Nina, prevladuje nekoliko bolj konzervativno razmišljanje, da je bolje biti tiho, če nisi dobro razmislil, kaj boš povedal. Kot pravi, se ji zdi, da se Evropejci preveč bojimo, da bi naredili napako in izstopali.

4. Sestava programa: slovenski šolski sistem ima preveč natančno določen program, študentje pa imajo premalo svobode pri izbiranju znanj, ki so nekoliko zunaj osnovnega programa, meni Nina. Tako se ustvari preveč kadra s popolnoma enakim znanjem.

Ameriški študentje si medtem lahko študij oblikujejo po svoji želji. Izberejo si glavni predmet (matematika, računalništvo, biologija ...), a lahko ob tem poslušajo zelo različne predmete. Tako dva študenta matematike študij končata z zelo različnim znanjem in se tako težav v praksi lahko lotevata na zelo različne načine.

Nina na enem od najljubših nedeljskih izletov: v Napi, ki jo imenuje kar ameriška Brda. Gre za vinorodno območje, kjer delujejo številni pridelovalci vin. Nina na enem od najljubših nedeljskih izletov: v Napi, ki jo imenuje kar ameriška Brda. Gre za vinorodno območje, kjer delujejo številni pridelovalci vin. Foto: Osebni arhiv

Jezero Lake Tahoe, ki je od San Francisca oddaljeno približno tri ure vožnje. Pozimi je v okoliških gorah sneg, kjer je veliko priložnosti za smučanje, v poletnih mesecih pa okolica ponuja številne druge aktivnosti, med njimi plavanje in veslanje. Jezero Lake Tahoe, ki je od San Francisca oddaljeno približno tri ure vožnje. Pozimi je v okoliških gorah sneg, kjer je veliko priložnosti za smučanje, v poletnih mesecih pa okolica ponuja številne druge aktivnosti, med njimi plavanje in veslanje. Foto: Osebni arhiv

Obala Tihega oceana, kjer ljudje radi deskajo, se podajo na sup, se sprehajajo ali poležavajo na plaži. Obala Tihega oceana, kjer ljudje radi deskajo, se podajo na sup, se sprehajajo ali poležavajo na plaži. Foto: Osebni arhiv

 

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. O tem, kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Slovenci v tujini.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na urednik@tsmedia.si.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano