Andraž iz Dubaja: Dobil sem službo, ki je zelo težko dosegljiva, a sanjska

"Nisem odšel, ker bi bil nezadovoljen ali ker bi imel kakšne zamere. Odšel sem preprosto zato, ker sem hotel v življenju nekaj več," pove Andraž.

Preden je začel zgodbo z Emirati, se je Andraž opisal, da je bil najvolj srečen, ko je sedel na letalu za neko novo, neznano destinacijo. Zdaj pove, da je situacija podobna, z razliko, da večinoma ne sedi, ampak hiti okoli, ker dela. Preden je začel zgodbo z Emirati, se je Andraž opisal, da je bil najvolj srečen, ko je sedel na letalu za neko novo, neznano destinacijo. Zdaj pove, da je situacija podobna, z razliko, da večinoma ne sedi, ampak hiti okoli, ker dela. Foto: Osebni arhiv

Andraž Maleš prihaja iz Kamnika. Pravi, da je po duši športnik in ljubitelj narave, avanturist. Velik del življenja je preživel v košarkarskih dvoranah in na igriščih, od leta 2014 pa na cestnem kolesu, leta 2014 je bil na primer tretji v skupnem seštevku Maratona Franje, Maratona Alp in Juriša na Vršič v svoji starostni kategoriji. 

Ena od bolj divjih stvari, ki sem jih naredil, je bila leta 2011 enodnevna odprava iz Kamnika na vrh Triglava in nazaj. S kolesom do doline Vrat, potem pa po Tominškovi poti gor in dol in nazaj v Kamnik s kolesom. Potrebovali smo približno 19 ur. Nepozabno!

Ena od njegovih velikih strasti so tudi potovanja. Danes živi v Dubaju, dela pa kot stevard pri letalskem prevozniku Emirates. 

Andraž se je ravno vrnil z vzpona na streho Afrike - Kilimanjaro v Tanzaniji, 5895 m. Andraž se je ravno vrnil z vzpona na streho Afrike - Kilimanjaro v Tanzaniji, 5895 m. Foto: Osebni arhiv

Kakšni so Andraževi prvi stiki s tujino?

Leta 2013 je Andraž odšel na študentsko izmenjavo na Švedsko v mesto Jönköping. "Poteza, ki mi je spremenila življenje. Pridobil sem samozavest in samostojnost na skoraj vseh področjih," je prepričan. V tem obdobju je veliko potoval in sklenil prijateljstva z vrstniki z vseh koncev sveta. 

Pa vendarle na začetku ni bilo vse lahko: "Spomnim se, da je bil polet na Švedsko moj prvi samostojni polet, bil sem zelo zaskrbljen, ker sem moral prestopiti v Berlinu. Ali bom ujel polet, kako bo s prtljago, se bom sploh znašel ... Nešteto vprašanj in skrbi." Vendar se je vse srečno izšlo, na koncu izmenjave pa se je odpravil na samostojno potovanje po Škotskem in Irskem.  

“Vse odtehta, ko pridem na neko novo destinacijo, kjer imamo navadno od 24 pa vse tja do 72 ur postanka. Ta čas mi omogoča, da si pogledam in na hitro raziščem destinacijo. Izbereš si nekaj, kar si želiš ogledati, ostalo pustiš za naslednjič, ker se boš gotovo vrnil,” pove Andraž. “Vse odtehta, ko pridem na neko novo destinacijo, kjer imamo navadno od 24 pa vse tja do 72 ur postanka. Ta čas mi omogoča, da si pogledam in na hitro raziščem destinacijo. Izbereš si nekaj, kar si želiš ogledati, ostalo pustiš za naslednjič, ker se boš gotovo vrnil,” pove Andraž. Foto: Osebni arhiv

"Nekako mi je ta izmenjava odprla oči. Verjetno se sliši zelo klišejsko, vendar je res. Spoznaš, da tvoje domače mesto in Slovenija nista vse. Zunaj meja je še toliko za spoznati, videti in izkusiti. In sploh ni težko. Treba je le izstopiti iz cone udobja. Mislim, da se veliko mladih v Sloveniji tega boji oziroma tega ni pripravljeno storiti. Vem, da je velikokrat lažje ostati doma, na varnem, kjer lahko vsak trenutek za nasvet vprašaš družino in prijatelje. Tudi sam sem se kdaj znašel v položaju, ko sem si rekel, kaj mi je bilo tega treba. Vendar, če hočeš nekaj več, je treba malo tvegati, se odločiti in potem preprosto oditi."

Redni študij, študentsko delo …

Preden se je odselil v tujino, je Andraž delal prek študentskega servisa v farmacevtskem podjetju. Kot pravi, je imel super službo, super sodelavce in nadrejene. Hkrati pa je ob delu tudi redno študiral na ekonomski fakulteti (EF), in sicer angleški magistrski program International Business, bil je tudi del tako imenovanega tutorskega sistema na EF, zato je bil, pove, pravzaprav vsakodnevno del mednarodnega okolja. 

Zase pravi, da opravlja sanjsko službo. Zase pravi, da opravlja sanjsko službo. Foto: Osebni arhiv

"Vendar je bil na koncu dneva, ko sem se vprašal, ali sem srečen, odgovor ne. Nekako se ujemeš v kolesje sistema. Mene je rutina od 8h do 16h v službi in potem od 17h fakulteta začela počasi ubijati. Imel sem občutek, da zapravljam življenje, in vedel sem, da je zunaj še toliko stvari, ki jih želim videti in spoznati," pojasni Andraž, ki je že v tistem obdobju vsak prosti trenutek izkoristil za potovanja. Ko se mu je ponudila služba pri Emirates, je bila odločitev tako zelo logična. 

Moja strast so potovanja in odkrivanje sveta ter spoznavanje novih ljudi in njihovih zgodb. In prav zadnje je osupljivo, ko slišiš, kje vse so ljudje bili in kaj so doživeli. To te žene naprej, da odkrivaš nove destinacije. 

Kako do službe, ki je zelo težko dosegljiva?

"Če bi mi kdo pred dobrim letom dejal, da bom postal del kabinskega osebja, bi ga verjetno vprašal po zdravju," odgovarja Andraž, ki nikoli ni resno razmišljal, da bi delal na letalu, je pa včasih pomislil, da bi takšno delo ustrezalo njegovemu načinu življenja. Vendar je to misel opustil, saj se je zavedal, kako težko je to službo dobiti, v resnici od številnih prijav izberejo le od tri do pet odstotkov ljudi. 

Rdeča luč se je zasvetila, ko so mu v podjetju, kjer je sicer dve leti delal kot študent, dejali, da mu prave pogodbe ne morejo ponuditi. Odločil se je za spremembo in ravno v tistem času je na internetu opazil, da ima letalska družba v Mariboru dan odprtih vrat: "Vse je bilo v zadnjem trenutku, spomnim se, da sem zvečer prej po Ljubljani iskal fotografa, da me je fotografiral v poslovni obleki. Pred odhodom sem si na raznih forumih prebral, kaj se pričakuje na teh dogodkih, tako da sem bil nekako pripravljen." 

Želi si videti čim več držav. Na fotografiji je v Avstraliji. Želi si videti čim več držav. Na fotografiji je v Avstraliji. Foto: Osebni arhiv

"Open day je videti tako, da kandidat v prvem krogu odda življenjepis in potem čaka, ali ga povabijo v naslednji krog. V naslednjih krogih se je vse vrtelo okoli ekipne dinamike, zmožnosti delovanja v ekipi, znanja angleščine ... Po vsakem krogu polovica prijavljenih izpade. Sam sem prišel do konca. Vse skupaj je trajalo od 9h zjutraj do 19h zvečer. Čez dva dni smo imeli finalne intervjuje, zbrati je bilo treba ogromno papirologije in dodatnih fotografij. Bilo je precej stresno, vendar mislim, da je to del izbirnega procesa." 

Andraž pravi, da kandidatom po finalnem intervjuju načeloma v štirih tednih sporočijo, ali so dobili službo ali ne. Sam je na to informacijo čakal devet tednov. "Misleč, da me niso izbrali, sem sprejel študentsko delo v Microsoftu. Potem pa je sledil tako imenovani 'golden call', takoj sem vedel, za kaj gre," pove Andraž. 

Tri tedne je trajalo in ko se je odločil za selitev, si je rekel zdaj ali nikoli, prestavil odhod v Dubaj za en mesec, da je opravil še zadnji izpit magistrskega študija, spakiral kovčke in šel.

Kar je morda drugače v tujini, je to, da se moraš predvsem zanesti nase in se prilagoditi okolju. Slednje je zelo pomembno, potrebno se je morda znebiti nekih navad in rutin, ki jih prineseš seboj iz domačega okolja.” Kar je morda drugače v tujini, je to, da se moraš predvsem zanesti nase in se prilagoditi okolju. Slednje je zelo pomembno, potrebno se je morda znebiti nekih navad in rutin, ki jih prineseš seboj iz domačega okolja.” Foto: Osebni arhiv

Kakšna je sploh služba stevarda na letalu?

"Služba je z eno besedo nora. Meni se je nekaj časa zdelo, da sem v filmu. Emirates imajo verjetno najboljše pogoje za trening v industriji in te resnično dobro pripravijo za delo na letalu. Po dveh mesecih napornega treninga, neštetih testih in preizkusih smo bili pripravljeni za delo na dveh največjih potniških letalih na svetu, airbus 380 in boeing 777. Da sem postal popolnoma samozavesten, sem potem potreboval še kakšen mesec resničnega dela na letalu," odgovarja Andraž.

In še: "Spomnim se prvega poleta kot ‘operational crew’, letalo je bilo povsem polno, imeli smo več kot enourno zamudo, po pristanku je eden od potnikov izgubil zavest, jaz pa še popolnoma zelen, brez izkušenj. Bilo je težko. Takrat sem si rekel: Tole bo pa divje. Vendar se znajdeš, z uniformo pridobiš še nekaj dodatne samozavesti."

Služba kabinskega osebja je sicer po njegovih besedah nenehen kompromis med zagotavljanjem varnosti in udobja za potnike. V letalski industriji šteje vsaka podrobnost. "Ko vam rečemo, da si pripnite pas, vzravnajte naslonjalo in potisnite torbo pod sedež, je to z razlogom. Veliko potnikov pri tem zavija z očmi in si misli, zakaj je to pomembno. Pa je. V primeru, da gre kaj narobe, imamo 90 sekund časa, da izpraznimo letalo, ki lahko sprejme do 615 potnikov (različica A380 brez prvega razreda)," pojasni Andraž, ki še dodaja, da mora vedno v zakup vzeti tudi dejstvo, da potniki plačajo precej denarja, da letijo z njimi, in za to pričakujejo odlično udobje in postrežbo, želje in zahteve pa so neštete. 

Andraž je prve štiri mesece živel v hotelu. Andraž je prve štiri mesece živel v hotelu. Foto: Osebni arhiv

Tretjega marca 2016 ima Andraž za seboj 62 poletov kot član kabinske posadke, kar znese okoli 370 ur v zraku. 

"Morda lahko na hitro opišem delovni dan. Delo kabinskega osebja je povsem nerutinsko. Polet imam lahko ob 15h popoldne ali pa ob 2h zjutraj. Čas ni pomemben, dan tudi ne. Večino časa sploh ne vem, kateri dan v tednu je. Recimo, da je čas odhoda letala ob 15h, to za nas pomeni, da moramo biti na delovnem mestu ob 13h. Zberemo se v sejni sobi, kjer se spoznamo in pregledamo strategijo za polet. Od pilota in kopilota izvemo tudi zadnje informacije o poletu. Sledita odhod do letala in priprava na polet. To pomeni, da smo do trenutka, ko vas z nasmehom sprejmemo na letalo, v službi že vsaj 2 uri. Tudi po pristanku ostanemo na letalu še nekaj časa, da opravimo vse dolžnosti. Delovni dan je lahko torej zelo dolg."

“Verjetno najtežji kompromis, ki ga moraš sprejeti, je ta, da doma pustiš družino in prijatelje. In ohranjanje stika z njimi. Sliši se žalostno, ampak še dobro, da imamo Facebook, da vsaj vem, kaj se dogaja s prijatelji in znanci.” “Verjetno najtežji kompromis, ki ga moraš sprejeti, je ta, da doma pustiš družino in prijatelje. In ohranjanje stika z njimi. Sliši se žalostno, ampak še dobro, da imamo Facebook, da vsaj vem, kaj se dogaja s prijatelji in znanci.” Foto: Osebni arhiv
Sanjska služba!

"Ena plat službe je, da potujemo po svetu in smo za to še plačani," pojasnjuje Andraž. "To je tudi razlog, zakaj sem se pridružil letalski družbi, ki leti na 150 ali več destinacij, v tem pogledu je to zame sanjska služba. Včasih imam občutek, kot da sem vseskozi na počitnicah," pove Andraž in doda še, da s 1. junijem Emirates letijo tudi iz Zagreba v Dubaj. 

Tudi sicer je plača dobra, stanovanje in prevoz na delo sta zagotovljena. Andraž trenutno živi v stolpnici v 22. nadstropju. Kadar leti na različne destinacije, je večinoma nastanjen v vrhunskih hotelih, na voljo so mu vsa razvajanja, ki jih hoteli ponujajo, večinoma ima tudi precejšnje popuste v restavracijah, prav tako pa za vsako destinacijo dobi tudi dnevnico. "Glavna ugodnost zame pa so zagotovo letalske karte, ki jih zaposleni dobimo po res ugodnih cenah. V resnici imam ves svet na dosegu roke," še doda.

Ob službi, ki jo Andraž opravlja, je po njegovih besedah težko najti čas za druženje s prijatelji. S svojim sostanovalcem se na primer nista videla že skoraj cel mesec. Ob službi, ki jo Andraž opravlja, je po njegovih besedah težko najti čas za druženje s prijatelji. S svojim sostanovalcem se na primer nista videla že skoraj cel mesec. Foto: Osebni arhiv

Služba pa ima seveda tudi nešteto izzivov 

Andraž opozori na delavnik, ki je pester, vsak polet opravi z drugimi sodelavci, drugimi nadrejenimi, drugačen je slog vodenja, drugačen je profil potnikov, drugačna je kultura. "Potrebno je prilagajanje, veliko prilagajanja. Nekateri poleti so zaradi profila potnikov izjemno zahtevni, zahteve in prošnje so neštete in nimajo konca. Mi smo tu, da vsemu ustrežemo in smo ob tem profesionalni, prijazni in nasmejani. Rekel bi, da sta za to službo potrebna izjemno trda koža in samonadzor," še pove in pristavi, da se pogosto zgodi, da je po poletu povsem utrujen in si želi le zaspati. Potem pa gre v posteljo in zaradi časovne razlike ne more zaspati, zato se dogaja, je pokonci precej več kot 24 ur. 

Na enem od potovanj - Grand Mosque - Abu Dhabi. Na enem od potovanj - Grand Mosque - Abu Dhabi. Foto: Osebni arhiv

Kako bi opisal življenje v Dubaju?

Andraž: Dubaj je mesto presežkov. Če pomislimo, da je bila tukaj pred nekaj deset leti zgolj puščava, je to neverjetna zgodba. Zdaj imajo najvišjo stavbo na svetu, otoke v oblikah palme, nakupovalna središča, ki nimajo konca, smučišče ... Po drugi strani pa je za nekoga, kot sem jaz, ki je pred tem živel v Kamniku, obkrožen z gorami in gozdovi, še vedno zgolj puščava. 

Sam v Dubaju pogrešam te majhne stvari v življenju, ki so nam v Sloveniji samoumevne, stvari, kot so pitna voda iz pipe, trava in drevesa. V Dubaju tudi ni kakega zavedanja o ekologiji, ločevanja odpadkov skoraj ne poznajo, vse gre v isti koš. 

Podnebje mi trenutno ustreza, prijetnih 25 stopinj, poleti bo seveda nevzdržno vroče. 

Odločil sem se tudi opraviti izpit za avto, kar je prav smešno, ker nam Slovencem našega dovoljenja v Dubaju ne priznajo. Zadeva je več kot očitno zgolj stvar politike, naj omenim, da dovoljenje lahko preprosto priznajo na primer državljanom Romunije in celo Velike Britanije, kjer vozijo po drugi strani ceste! Po osmih letih vozniških izkušenj moram tako tukaj opraviti vse znova. Če kdo od pristojnih to bere – mislim, da je čas, da glede tega kaj ukrenejo. 


Mislim, da se v Sloveniji premalo zavedamo, kaj imamo in v kako lepi državi živimo. Študij je brezplačen, dobiš subvencijo za prehrano. Tudi zdravstvo v Sloveniji, ki ga večina tako rada kritizira, ni na tako slabi ravni v primerjavi s tujino. Osebnega zdravnika še Švedska ne pozna, Dubaj tudi ne. Vsakič te obravnava nekdo drug. 

Andraž in tržnica v Ugandi. Andraž in tržnica v Ugandi. Foto: Osebni arhiv

Kar me je jezilo v Sloveniji, sta visokošolski sistem in inštitucija študentskega dela, zadnje v taki obliki poznamo bolj kot ne zgolj v Sloveniji. Študij na družboslovnih smereh je danes postal industrija, vsak študira, kakovost s tem močno upada, uporabno znanje pa je zelo pičlo. Ob študiju sem sam, prav tako veliko študijskih kolegov, delal prek študentskega servisa  po osem ur ali več na dan in ob tem redno študiral. Ob tem kmalu spoznaš, da imaš zelo podobne odgovornosti in naloge kot redno zaposleni, le da si plačan polovico manj, ker si pač študent. 

Veliko imamo ljudi, ki so nezadovoljni, vendar hkrati niso pripravljeni storiti ničesar, da bi v svojem življenju kaj spremenili. Zakaj? Ker se počutijo varne in jim je udobno, četudi niso zadovoljni s službo, plačo in življenjem v Sloveniji. 

Kilimanjaro - v ozadju višinska puščava in vrh. Kilimanjaro - v ozadju višinska puščava in vrh. Foto: Osebni arhiv

Kakšni so načrti za prihodnost?  

Andraž: Sem oseba, ki ne dela kakih pravih načrtov. Od očetove smrti leta 2014 se bolj kot ne držim načela, da živim polno življenje, zame so to potovanja, ki so tudi glavni razlog, da sem se pridružil Emirates. Trenutno moj seznam šteje 40 obiskanih držav. Želim se čim hitreje približati številki 100. Kar zadeva potovanja, imam določene ideje za prihodnost. Če denar ne bi bil ovira, bi verjetno napadel vseh sedem vrhov. Tako pa imam nekoliko bolj dostopne želje, na primer Machu Picchu, Salar de Uyuni, Aljaska, Himalaja … 

Polega tega želim v prihodnjih mesecih tudi spisati magistrsko delo. Odločitev, koliko časa bom ostal v Dubaju, je precej odvisna od tega, kako hitro bom napredoval. V tej službi začneš v ekonomskem razredu in napreduješ v premium razrede in potem vse do tako imenovanega položaja purser, ki je pravzaprav glavni na letalu, takoj za pilotsko kabino. Plača in ugodnosti se seveda izboljšujejo z vsakim položajem. 

 

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.

Sorodne vsebine

Komentarji

6
  • TTbow / 19.03.2017. ob 10:44

    Zelo zanimiv intervju !

  • bozidar / 19.03.2017. ob 09:59

    ni politik!

  • mlinar / 19.03.2017. ob 09:36

    Končno intervju z normalno realno osebo, ki ne razlaga dogodkov kot mesija.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano