Žival za otroka

Večina otrok si občasno zaželi družbe živalskega prijatelja, a ko je treba prevzeti skrb zanj, se zgodba za naše najmlajše hitro konča. Ali povedano drugače, starši so tisti, ki kmalu po prihodu novega člana družine prevzamejo levji delež odgovornosti za žival. Čeprav smo starši prepričani, da mora skrb za žival prevzeti otrok, saj se bo le tako naučil prevzemanja odgovornosti, pa Boštjan Vidic, dr. veterinarske medicine, meni, da je tako razmišljanje z etičnega stališča sporno. "Skrb za ljubljenca morajo vsaj pri mlajših otrocih prevzeti starši, je pa za razvoj otrokovega čuta za odgovornost koristno, če za ljubljenca skrbijo skupaj," poudarja Vidic. Kako izbrati pravega ljubljenčka? Da bi se izognili jutranjim sprehodom, visokim stroškom, hrupu in motenju sosedov, je idealna izbira nakup male živali, kot so glodavci (miške, hrčki, morski prašički, deguji, činčile) in kunci.

Največ zanimanja za hrčke; občasno tudi modne muhe

V trgovini z malimi živalmi Žaki ugotavljajo, da stranke največ povprašujejo po hrčkih, ki zahtevajo najmanj pozornosti svojih skrbnikov, in pritlikavih kuncih. Poudarjajo, da je večji del stroškov povezan z dodatki, kot so kletka s kolesom za razgibavanje (od 15 do 100 evrov), hrano in priboljški (vitamini, palčke za grizenje, mineralni kamen za brušenje zob, suho sadje, zelenjava). Je pa zanimivo, da tudi pri nakupu malih živali obstajajo smernice. Tako so v začetku leta opazili več povpraševanja po podganah, pred leti pa so bili v trendu dihurji.

Tudi v spletni trgovini za male živali Slonček potrjujejo, da je največ zanimanja za nakup glodavcev in kuncev, kot manj zahtevne pa – presenetljivo – predlagajo nakup kače. O tem pa kdaj drugič …

Tudi dihurji so lahko ljubljenčki družin

Če smo izpostavili že hišnega ljubljenčka, ki zahteva najmanj nege in je z njim najmanj stroškov, pa vzemimo pod drobnogled še žival, ki tako po zahtevani pozornosti kot stroških bistveno odstopa od cenovnega povprečja.

Dihurji so zveri in sodijo v družino kun. Na splošno jih precej radi povezujemo z neprijetnim vonjem, a v Društvu ljubiteljev dihurjev Zverinice pravijo, da imajo pač tako kot vsaka vrsta živali tudi dihurji svoj telesni vonj in da je omenjeno splošno mnenje žaljivo. Dihurski "izpuh", ki se sproža v obrambne namene ali ob prevelikem ugodju, naj bi bil le nekoliko močnejši od človeških plinov. Dihurje opisujejo kot prikupne, izredno aktivne živali, strastne raziskovalce in inovativne kopače, ki bodo v primeru bivanja izven kletke in brez nadzora lastnika stanovanje kaj hitro postavili na glavo, ali kot pravijo v Zverinicah: "Dihurji so nagnjeni k preurejanju stanovanjskih površin. Če se vam zdi nakup dihurja preuranjena poteza, vam v društvu priporočajo posvojitev in kaj hitro se bo izkazalo, ali sta si z dihurjem namenjena ali pa bo zveza med vama le kratkega daha. Glede na to, da dihurji lahko živijo tudi do deset let, pa imejte v mislih, da gre za dolgoročen in odgovoren 'projekt'."