Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
18. 3. 2015,
18.04

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

intervju Niko Klanšek start-up Kickstarter

Sreda, 18. 3. 2015, 18.04

6 let, 6 mesecev

Slovenec s Kickstarterjevo uspešnico ustvaril že skoraj milijon evrov prihodkov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Kickstarter je postal prodajni kanal. Novi projekti se tja odpravijo po denar, odziv kupcev in preizkus trga. Na Kickstarter se vračajo podjetja, ki so si tam ustvarila ime, opaža Niko Klanšek.

Pred letom in pol je Niko Klanšek s svojim nastavljivim električnim kolesom Smart Wheel uspešno sklenil kampanjo na Kickstarterju, s katero je zbral več kot 700 tisoč ameriških dolarjev. Danes se s Smart Wheelom vozijo že v 50 državah sveta, z njim pa je start-up FlyKly ustvaril že milijon evrov prihodkov. Za zdaj ekipa dela v Ljubljani, partnerja pa so našli v Milanu, kjer nastaja motor z elektroniko in senzorji. Vse drugo – sestavljanje koles, pametna lučka Smart Light in aplikacija Smart App – nastaja doma. Naročila s Kickstarterja uspešno obvladujejo, dobro pa kaže tudi prodaji prek spletne trgovine. Naslednji korak za ekipo 31-letnega Nika Klanška je vzpostavitev prodajne mreže po svetu, odpirajo pa tudi podružnico v New Yorku, kjer je Klanšek preživel zadnjih deset let. S svojimi izdelki želi soustvarjati mesta prihodnosti, t. i. smart cities, v katerih bo prostora za avtomobile vse manj. Mentor in svetovalec 14 uspešnih slovenskih projektov na Kickstarterju se, če le utegne, dnevno sreča z vsaj dvema ekipama, ki se želita preizkusiti na tej platformi.

Koliko naročil za Smart Wheel ste zbrali na Kickstarterju in koliko s spletno prodajo? Novembra lani, točno leto dni po kampanji, smo začeli dostavljati kolesa podpornikom s Kickstarterja, hkrati pa odprli spletno trgovino, kjer pridobivamo nova naročila. Če seštejemo naročila s Kickstarterja – teh je bilo 1.100 – in iz naše spletne trgovine, smo lani ustvarili dobrih 940 tisoč evrov prihodkov.

Kolo, ki ga prodajate danes, je od tistega, ki ste ga predstavili na Kickstarterju, precej drugačno. Zakaj? Izdelek, ki je na trgu zdaj, je od prve različice 50 odstotkov manjši, lažji in bolj zmogljiv. Razlogov za razlike je več. S kampanjo na Kickstarterju smo pridobili veliko odzivov ljudi, preučili smo njihove želje, ideje in predloge. Navezali pa smo tudi stik z italijanskim podjetjem, ki se prav tako ukvarja z razvojem izdelkov za lažjo mobilnost. Postali smo partnerji, združili smo znanje in ideje ter ustvarili še boljši izdelek.

Po uspešno končani kampanji se kar nekaj časa niste oglasili svojim podpornikom. Kako ste jim predstavili spremembe in kako so se odzvali nanje? Ko smo spreminjali kolo, sem bil z vsem srcem prepričan, da nastaja še boljši izdelek. Za tem res stojim. Seveda pa so bili podporniki zmedeni. To je tako, kot če vržeš kamen v vodo – razburkaš gladino, nastanejo valovi. Vedel sem, da moramo kolo čim prej predstaviti ljudem, a dokler nismo uredili vsega potrebnega z italijanskim partnerjem, nismo smeli razkriti več.

Navzven je bilo videti, kot da projekt stoji in da se z njim nič ne dogaja. Dejansko pa smo delali ogromno, razvijali nov izdelek in se trudili za to, da bi lahko o njem čim prej obvestili javnost.

Aprila lani ste napovedali prenovljeno različico Smart Wheela. Spremembe je težko prikazati prek spleta, s fotografijami in videi, če prodajaš izdelek, ki temelji predvsem na izkušnji … V kolesarski industriji sem že od leta 2009 in pri mojem delu je najboljši občutek, ko se kdo odpelje na testni krog s Smart Wheelom ter se izza ovinka pripelje ves nasmejan. Določene značilnosti res lahko predstaviš s fotografijami, videi, opisi in ocenami, a najpomembnejša je še vedno izkušnja.

Zato smo lani maja, junija in julija po desetih mestih v Ameriki in Evropi organizirali testne vožnje. S seboj smo vzeli dve naši kolesi in naše podpornike na Kickstarterju pozvali, da ju preizkusijo. Na testno vožnjo je prišlo več kot tisoč ljudi, odzivi pa so bili zares dobri. Podporniki so razumeli, zakaj smo tako dolgo čakali z objavo novosti.

Ko sva se pogovarjala pred dobrim letom, ste bili odločeni, da boste Smart Wheel izdelovali v Sloveniji, le baterije naj bi prišle iz Kitajske. Koliko slovenskega je v kolesu danes? Motor – vse, kar se skriva pod kolesnim pokrovom – izdeluje naš partner v Milanu. Gre za podjetje, v katerem razvijajo različne izdelke, povezane z mobilnostjo, večina inženirjev prihaja z milanske politehnične fakultete. Skrbijo za patente, vzpostavljeno pa imajo tudi proizvodno mrežo. Italija slovi po kolesarski in avtomobilski industriji.

Kolo pa sestavljamo v Sloveniji. Doma je v celoti izdelana pametna lučka Smart App, tu pa nastaja tudi aplikacija Smart App. V Ljubljani smo si uredili pisarno, ekipa trenutno šteje šest članov. Od tu skrbimo za marketing in operativo, razpošiljanje koles naročnikom.

Zgodbo s Kickstarterja ste nadaljevali z vzpostavitvijo svoje spletne trgovine. Kaj je vaš naslednji korak? Naš cilj za prihodnji dve leti je vzpostaviti prodajne kanale. Prvi je bil Kickstarter, ki smo ga dobro izkoristili, naslednji je naša spletna trgovina. Smo prvi na svetu, ki smo tak izdelek ponudili v redni prodaji. Smo tudi prvi na Googlu, na internetu nam torej dobro kaže. Naslednji korak so distributerji, želimo priti v kolesarske trgovine in večja trgovska središča.

Že danes pa v sodelovanju s šestimi kolesarskimi trgovinami po svetu ponujamo možnost testnih voženj za vse, ki želijo pred nakupom kolo preizkusiti. Ena od teh točk je tudi v kolesarskem centru Bauer v Ljubljani.

VIDEO: Z Nikom in pametnim kolesom smo se zapeljali po Ljubljani

Od slovenskih start-upov velikokrat slišimo, da se za domače proizvajalce ne odločijo preprosto zato, ker so predragi. Na kakšen odziv ste pri iskanju slovenskih partnerjev naleteli vi? V slovenskih podjetjih so me vedno lepo sprejeli, morda sem imel to prednost, da sem sodeloval že pri prvih slovenskih projektih na Kickstarterju. Ko sem recimo klical v Iskro, so se želeli z mano srečati že zato, da jim razložim, kaj Kickstarter sploh je. So mi pa po drugi strani takoj povedali tudi to, da bi morali za izdelavo testne serije pri njih naročiti pet tisoč izdelkov. Pomagali pa so drugače, s priporočili in kontakti.

Po Kickstarterju je bilo veliko tudi zanimanje v mednarodnem okolju. Tako so nas kontaktirali naši zdajšnji italijanski partnerji, zainteresirani pa so bili tudi v Združenih državah in na Kitajskem.

Z vašimi kolesi se vozijo že v več kot 50 državah sveta. Od kod prihaja največ vaših uporabnikov? Statistike kažejo, da so največ Smart Wheelov kupili v Ameriki. Sledita Nemčija in Avstralija. Najbolj se osredotočamo na ameriški in evropski trg, predvsem na Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Dansko, Anglijo in Francijo. To so najbolj kolesarske dežele. Osebno so me najbolj presenetili Nemci. Tam ima 80 odstotkov prebivalcev kolo, ki je tudi njihovo glavno prevozno sredstvo.

Aktivni ste tudi na sejmih – januarja ste se predstavili na najpomembnejšem tehnološkem dogodku, sejmu CES v Las Vegasu, kmalu odhajate v Berlin. Zakaj je za znamko, kot je vaša, pomembno, da se predstavi v vozlišču novosti, trendov, prvakov? Sejmi so pomembni zaradi treh stvari. Tam navezuješ stike z distributerji, ki lahko tvoj izdelek spravijo v trgovine po svetu. Ta plat je za nas trenutno najpomembnejša. Pomemben je tudi stik z ljudmi, obiskovalci in morebitnimi uporabniki. Od njih dobiš odzive, s katerimi lahko svoj izdelek ali nastop še izboljšaš. Tretja stvar pa so mediji. Če je tvoj izdelek dober in zanimiv, se z medijskimi objavami o njem razširi glas.

Pa so lahko obiskovalci na CES pametno kolo tudi preizkusili? Pri start-upih je vedno malo gverile. Mi smo imeli s seboj dve kolesi – eden je bil postavljen na ogled, z drugim pa so se lahko obiskovalci vozili kar med stojnicami. Varnostnik, ki je skrbel za naš predel, nas je zato kar dobro poznal (smeh, op. p.).

Na tovrstnih sejmih pa je prisotna tudi konkurenca. Nekako istočasno s Smart Wheelom se je začelo govoriti o še enem pametnem kolesu – Copenhagen Wheelu. Kako se je razvijala ta zgodba, v kateri ni manjkalo niti namigovanj o kopiranju ideje? Copenhagen Wheel so predstavili leta 2009 kot šolski projekt MIT (Massachusetts Institute of Technology, op. p.), že leto ali dve prej pa je bila predstavljena tudi ideja za kolo Green Wheel. Koncept vseh je podoben – gre za električno kolo, ki olajša vožnjo. Potem smo svoje kolo predstavili mi, mesec dni za nami pa so napovedali tudi proizvodnjo Copenhagen Wheela. A za zdaj smo na trgu sami, in to je naša prednost.

To rivalstvo pa prinaša tudi prednosti, saj se o nas tako veliko več piše. Trgov je konec koncev tako veliko, da jih niti oba projekta skupaj ne moreta zapolniti. Konkurenca pride prav, to vem iz izkušenj. Na trgu sem bil z izdelkom tudi že sam in se mučil, da bi ga prodal, a brez uspeha. Če pa je zraven še nekdo soroden, imaš kar naenkrat dvojno moč pri ozaveščanju ljudi o pomenu tvojega izdelka.

Pametnejša pa ne postajajo le kolesa, temveč tudi avtomobili. Teh kmalu ne bo več usmerjal človek, na drugi strani pa kolesa še vedno spodbujajo aktivnost uporabnika. Je v prednosti kolesarska ali avtomobilska industrija? Mesta niso bila zgrajena za avtomobile. Pred stoletji jih niso zasnovali zanje. Kolo je tako veliko primernejše mestno prevozno sredstvo. Z njim lahko prideš skoraj povsod, tudi v stanovanje ga lahko odneseš, z avtom pa imamo večne težave s parkiranjem.

S FlyKly se osredotočamo na urbano kolesarjenje po mestih in naseljih. Tudi sam se po mestu vozim s kolesom, ko pa grem kam dlje, se usedem na vlak ali najamem avto. Mislim, da bo tudi mobilnost v prihodnosti šla v to smer.

Prek vaše aplikacije Smart App lahko uporabniki beležijo poti, po katerih se vozijo. Te nato z njihovo privolitvijo delite s posameznimi mesti, da bi lahko izboljšala kolesarsko infrastrukturo. Bo v prihodnosti manj kolesarskih stez in več kolesarskih cest? Naslednja velika stvar bodo pametna mesta, smart cities. Ena od pomembnejših značilnosti teh bo prav transport, mobilnost. Eno četrtino prostora v mestih predstavljajo ulice in ceste. In tu ima lahko Smart Wheel veliko prednost.

Naš slogan je street smart, ulice in mesta želimo narediti bolj prijazna do ljudi. Tudi mesta se teh sprememb zavedajo. V San Franciscu so bili navdušeni nad tem, da lahko dobijo takšne informacije od kolesarjev, saj tako vedo, kje se največ vozijo in kje postaviti nove kolesarske steze. Enako je tudi v New Yorku.

Kakšna je vizija mesta prihodnosti? In kdaj bi se ta mesta lahko zgodila? V prihodnjih petih letih. Avtomobilov bo vedno manj, mestne četrti bodo spet postale skupnosti. Trgovine, restavracije in obrti ob kolesarskih stezah začnejo cveteti. Kolesarji se lahko ob njih ustavijo in vstopijo, ni jim treba najprej iskati parkirnega prostora – zato se vozijo v nakupovalna središča. V New Yorku so na eni od avenij postavili nove kolesarske steze, to pa se je poznalo tudi na obisku in prodaji tamkajšnjih trgovin, dvignile so se tudi najemnine.

Kaj pa vaša prihodnost? Boste ostali pri kolesih ali vas mika še kaj drugega? Naš cilj je jasen, ustvarjati želimo inovativne izdelke za lažjo in boljšo mestno mobilnost. Imamo milijon idej, od aplikacij do storitev, v mislih imamo že vsaj pet novih izdelkov. Razmišljamo o tem, kaj vse lahko spremenimo na kolesu: držalo, sedež, pedala, ogrodje, zavore. Zanima pa nas tudi urbana mobilnost širše.

V prihodnjem letu, dveh, se želimo osredotočiti na prodajne kanale. Ko bo ta mreža trdno postavljena po Evropi in Ameriki, bomo začeli ustvarjati nove izdelke. Na Kickstarterju jih bomo predstavili, nato pa spustili skozi naše prodajne kanale. Z distribucijo želimo v prihodnje pomagati tudi sorodnim izdelkom drugih blagovnih znamk, se povezati s projekti na Kickstarterju, povezanimi s kolesi. Ta skupnost je zelo močna.

Razvija pa se tudi Kickstarter kot platforma množičnega financiranja. Kako se je spreminjal v preteklih letih in kaj ga čaka v prihodnje? Mi, ki smo bili med prvimi, opažamo, da je Kickstarter postal precej komercialen. Primer tega je prav podjetje Pebble, ki je bilo s svojo pametno uro del prvega velikega buma leta 2012. Pred kratkim so novo generacijo pametnih ur ponovno predstavili na tej platformi.

Tudi jaz si za FlyKly želim in upam, da bomo vse nove projekte in Smart Wheel 2.0 najprej lansirali na Kickstarterju. Tam smo si ustvarili skupnost, ki le še raste.

Ne spreglejte