Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

David Kos

Četrtek,
8. 5. 2014,
17.01

Osveženo pred

9 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

intervju Japec Jakopin navtika Internautica

Četrtek, 8. 5. 2014, 17.01

9 mesecev, 1 teden

Oblikovalec Japec Jakopin: Evropski trg novih plovil je upadel za 70 odstotkov

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
"Kriza ni zmanjšala moči kapitala, le seli se v bolj konkurenčno okolje, ki ima več znanja. Če se bo Slovenija pravilno razvojno orientirala, bo kapital sam prišel k nam," je prepričan Japec Jakopin.

Ali še drži, da je po načrtih J&J Designa (predhodnik Seawaya) izdelanih največ jadrnic na svetu? Po svetovnih morjih trenutno plove 60 tisoč naših bark, kar je več od preostalih avtorjev. Sem štejemo naš dizajn, inženiring in orodja za plovila. Torej ves razvoj teh bark prihaja iz J&J Designa in Seawaya. Prvi dela navtično arhitekturo in bazični dizajn, Seaway pa inženiring in orodja. Rezultat vsega je razvoj barke za serijskega ladjedelca.

Že pred dvema desetletjema ste bili razglašeni za podjetnika leta, ko ste že dodobra zakorakali v navtični posel. Kako so se od takrat spremenile razmere? To je bilo davnega leta 1995. Z bratom Jernejem sva začela delati leta 1983. Ker ste ravno omenili posel, bi rad poudaril naslednje: če nekdo nekaj dela za svoj račun, je to posel, če pa hodi v službo, je pa delo. Že to razlikovanje nam Slovencem precej škodi, saj imamo miselnost, da če delaš za svoj račun, to ni dobro. Če pa nekdo dela za nekoga drugega, najbolje v državni inštituciji, je pa "good guy". Zato pravim, da sva z bratom začela delati v navtični industriji.

Kaj se je spremenilo? Evropa je padla v obdobje, ko je izgubila konkurenčnost, ki jo zdaj imenujemo kriza, v bistvu pa gre le za spremembo. Kriza je namreč obdobje, ki pride in gre. Ta sprememba nas bo spremljala do nadaljnjega in temu se bomo morali prilagoditi. Znova si bomo morali nazaj pridobiti konkurenčnost. To si bomo morali izboriti skozi inovativnost, ustvarjalnost, hitrost, prilagodljivost in pogum. Kriza je v nas samih, ne v okolju, kot jo večina dojema. Občutek imamo, da moramo počakati na konec krize in bo zadeva rešena. V bistvu se moramo spremeniti mi, da bo krize konec.

Navtična industrija v Evropi je od leta 1995 do leta 2008 konstantno rasla. Trg novih bark je od tedaj padel za približno 70 odstotkov, kar pomeni, da gre za morda najbolj prizadeto evropsko industrijo. Jadrnice so še bolj prizadete kot motorne barke, kar je ravno obratno, kot smo predvidevali ob izbruhu krize. Ljudje se spreminjajo. Potreba po udobju je namreč veliko večja kot želja po pristnem stiku z naravo, ki jo pri jadranju lahko bolje občutite.

Kako ste se vi odzvali na zaostrene gospodarske razmere? Odzvali smo se na tri načine. Prvi je projekt hibridne jahte Greenline, ki je bila zasnovana kot projekt "protikrizne barke" in je bila odlično sprejeta po vsem svetu. Drugi ukrep je bila preusmeritev v industrijo kompozitnih tehnologij in izdelkov, ki uporabljajo enak način inženiringa in razvoja kot navtika. To so na primer vetrna energija, avtomobilska in transportna industrija. Tretji odziv na krizne razmere pa je bilo aktivnejše iskanje trgov zunaj Evrope. Veliko delamo v Rusiji, Tajvanu, na Kitajskem, v ZDA, torej v predelih sveta, kjer krize ne poznajo.

Ali ste bili zaradi krize prisiljeni tudi odpuščati delavce? Nekaj odpuščanj je bilo predvsem v letih 2010 in 2011. Trenutno zaposlujemo okoli 250 delavcev, kar je največ v zgodovini podjetja. Z novo proizvodnjo v Puconcih bomo število zaposlenih še povečali.

Proizvodnjo ste z izjemo italijanskega Tržiča obdržali doma. Kaj se je zgodilo z naložbo v Tržiču? Še vedno delamo v Tržiču, a velika večina proizvodnje je v Sloveniji. Novo ladjedelnico smo prodali francoskemu Beneteauju, našemu razvojnemu kupcu, kjer izdeluje motorne jahte Monte Carlo Yachts. Seaway pa v najeti ladjedelnici zraven v bližini izdeluje karbonske jadrnice Shipman, ki bi jih sicer težko prevažali po cesti. Tretjina tamkajšnjih delavcev je Italijanov, tretjina italijanskih Slovencev, tretjina pa Slovencev.

Kaj se dogaja z izgradnjo nove ladjedelnice v Puconcih? Je šlo vse po načrtih? Koliko bo zaposlenih? Proizvodna hala je zgrajena, trenutno se izvajata tehnični prevzem in odprava manjših napak. Junija bo stekla proizvodnja jaht Greenline. Gradnja je večinoma potekala po načrtih, le časovno se je zavlekla za pol leta. V njej bo delo dobilo okoli 120 delavcev različnih profilov. Zanimanja za zaposlitev je veliko, vendar je zaradi specifičnosti del delavce prej treba izučiti.

Imate visokotehnološko podjetje. Tehnologijo jadrnic ste s prestižnega tekmovanja America's cup prenesli v serijsko proizvodnjo. Seaway se ukvarja z industrijskim oblikovanjem. Inovativnost in kreativnost morata biti podkrepljeni z ustreznimi tehnologijami. Če temu ni tako, je nove funkcionalnosti težko narediti. Barka Greenline je skupek tehnologij, ki služijo udobju človeka na barki ali uživanju v morskem okolju. Visoko tehnologijo smo pri izdelavi potovalnih jadrnic Shipman, ta je narejena iz ogljikovih vlaken, prenesli iz tekmovalnih jadrnic. S tem so jadrnice za križarjenje postale bistveno bolj vodljive, udobne in hitrejše.

Kako vam pri uvajanju novih tehnologij v serijsko proizvodnjo sledi konkurenca? Velike navtične korporacije so pri uporabi novih tehnologij običajno bolj konservativne. Te se odločijo zanje šele takrat, ko je trg že tako velik, da se jim takšna proizvodnja izplača. Takšno pionirsko delo se običajno začne v relativno manjših podjetjih, ki so pripravljena sprejeti večja tveganja.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost navtične industrije? Barke se morajo spremeniti. Takšen primer je Greenline; kako v krizi na noge spraviti novo blagovno znamko, povsem novo tipologijo barke in nov način uporabe barke. To se na prvi pogled zdi popolnoma nemogoče, vendar se očitno (z veliko sreče) da. Trgu je treba ponuditi nov način uporabe barke, ki je boljši, bolj udoben in cenejši. Obenem pa postaviti nove vrednote, ki so povsem drugačne od tradicionalnih vrednot. Kriza spreminja tudi vrednostni sistem.

Pred izbruhom krize je bil lastnik najdaljše jahte z najmočnejšimi motorji viden kot najbolj uspešen človek. Danes je vrednota človeka v tem, da spoštujete okolje in ljudi okoli sebe ter inteligentno uporablja tehnologije za boljši izkoristek energije. Treba je ustvariti trg, ki ga prej ni bilo. V času našega načrtovanja je bil trg hibridnih bark enak nič. Nobena študija ne bi mogla predvideti, potrditi in dokazati, da je mogoče v štirih letih narediti 450 hibridnih bark. Povpraševanje po njih še kar raste, saj gre za povsem novo filozofijo oziroma religijo.

Tako nekako je razmišljal ustanovitelj Appla Steve Jobs, ki je s svojimi napravami pravzaprav uvedel novo religijo. Ta primerjava je preveč ambiciozna, njegov uspeh bo težko ponoviti. Vendar je princip podoben. Kako z novimi tehnologijami zadovoljiti skrita pričakovanja in potrebe, ki jih nihče ne zna izraziti in opisati. Tri leta pred prihodom iPada nihče ni znal izraziti, da potrebuje prav takšno napravo. Ko se je pojavila na trgu, pa so se vsi strinjali, da so iskali prav to.

Proizvajate tudi orodja za izdelavo vetrnic za izkoriščanje vetrne energije. Je to lahko poslovna priložnost za slovensko gospodarstvo? Kot sem že dejal, smo se za izhod iz krize usmerili tudi v industrijo, ki uporablja podobno tehnologijo in materiale kot mi. Postali smo specialisti za izdelavo orodij za največje vetrnice na svetu, pridobili zaupanje kupcev in trg počasi raste.

Razvoj orodij za trg vetrne energije je za slovensko gospodarstvo premajhen, proizvodnja vetrnic pa bi bila predraga. Slovenci moramo svoje delovne ure prodajati za visoko tehnologijo in inženiring.

Drugačna zgodba pa je pri kompozitih. Kaj je skupni imenovalec Akrapoviča, Pipistrela in Seawaya? Znanje o kompozitih. Pipistrelova letala so narejena na enak način kot naše jadrnice Shipman. Tudi Akrapovičevi izpušni sistemi so iz ogljikovih vlaken. Kompozitna sfera je zagotovo odlična priložnost za slovensko gospodarstvo.

Večkrat ste dejali, da gospodarske aktivnosti ni mogoče spodbuditi z visokimi davki. Bi Slovenija z znižanjem davkov privabila več investitorjev? Kapitala je na svetu enako, kot ga je bilo pred krizo. Kriza ni zmanjšala moči kapitala, le seli se v okolje, ki je bolj konkurenčno, ima več znanja in določen izdelek razvije oziroma naredi hitreje. Če se bo Slovenija pravilno razvojno orientirala, bo kapital sam prišel k nam. Vzpostaviti je treba le okolje, kjer se bodo stvari živahneje razvijale.

Menite, da je slovenska gospodarska politika usmerjena v to smer?

Politike ne želim komentirati, a očitne težave kažejo, da v zadnjih triindvajsetih letih pri tem nismo bili najbolj uspešni.

Kako komentirate občutno višje napovedi o gospodarski rasti Slovenije? Jo je z obstoječo gospodarsko politiko mogoče uresničiti? Slovenija največ izvaža v Nemčijo, ki je najbolj solidna v Evropi. Narobe je biti pesimističen in govoriti, da je vse slabo in se nič ne da narediti.

Kdaj lahko v Sloveniji pričakujemo nova delovna mesta? Ko bomo postali konkurenčnejši. Delo se vali na konkurenčna področja in od nekonkurenčnih stran. V globalnem tržnem gospodarstvu se kapital in delo premikata z bliskovito hitrostjo. Delo dobiš takrat, ko znaš nekaj narediti bolje (ali ceneje) od preostalih.

Katere ekonomske možnosti vidite v Sloveniji? Največja slovenska kapaciteta je visoka tehnologija v povezavi z izdelki in storitvami pod slovenskimi blagovnimi znamkami.

Edinstvena je tudi geografska pozicija Slovenije. Smo na stičišču germanskega, latinskega in slovanskega sveta. Zato se lahko pogovarjamo z vsemi in z njimi delamo bolj učinkovito kot katerakoli od teh treh kultur. Dober podoben primer je Belgija. Polovica belgijske ekonomije sloni na dejstvu, da posreduje med ZDA in Evropo in da je prestolnica Evrope. Vsak drugi Belgijec živi od posredovalne vloge. Slovenija bi lahko zavzela dobro posredovalno vlogo.

Tretja možnost pa je turizem. Raznolika, lepa in zelena dežela z zelo zanimivimi vsebinami na majhnem prostoru je namreč edinstven primer, obkrožena je z veliko maso ljudi, ki prav to potrebujejo.

Ste eden od ustanoviteljev Slovenian Business Cluba, ki je zaživel v začetku leta. Ali se je število članov od takrat kaj povečalo? So že opazni prvi rezultati?

Za članstvo je ogromno zanimanja. Imamo štirikrat več prošenj, kot jih lahko sprejmemo na leto. O prvih otipljivih rezultatih je težko govoriti. Pomembna je zavest, da si lahko med seboj pomagamo. Že to je velik pozitiven premik.

Ne spreglejte