Jerca Šantej: Ljudje me ne navdihujejo več tako kot včasih

Številnim je padla v oči vaša poslikava ljubljanske avtobusne postaje. Katero slovensko zgradbo bi še oblekli v barve, če bi lahko izbirali?

Parlament. Zgradba sama po sebi tega sicer ne dovoljuje, vsebina pa vsakakor. Toliko barv, kot je v našem parlamentu, ne najdeš na paleti. Na paleti piše: "In God we trust!" Vam je znano? V resnici pa si želim poslikati letalo. Naj poletijo barve …

Vaša dela so polna močnih, živih barv. Kakšne barve pa so zidovi vašega doma?

Pravijo, da živahnih barv. Zame je vsaka soba ali kotiček zgodba zase in temu prilagojene imam tudi barve. Kuhinja je toplih barv, oranžnih odtenkov, tam je toplo in prijetno diši. Kopalnica je modra, ker pa me vedno zebe, sem ji dodala oranžno. "Špajza" je črna z roza policami in velikim Pink Panterjem na steni, ki čuva dobrote, atelje pa je poln vseh barv.

Kaj vas trenutno najbolj navdihuje?

Nemirni duh ustvarjalnosti lovim pred Štalo (galerijo), ribnikom, brajdo … Ljudje me ne navdihujejo več tako kot včasih. Če gledam poročila, imam občutek, da smo tako ali tako že izumrli.

Katera oseba vas je doslej najbolj zaznamovala?

Moja babica in vsi, ki živijo svoje sanje.

Kako si obarvate sive zimske dneve?

"Vštekam muziko", navijem čopiče, zaplešem pred platnom in se zgubim v pisan svet barv, prostora in časa.

Česa se najbolj bojite?

Človeške neumnosti in pohlepa.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu ste najbolj ponosni?

Na srečo jih je kar nekaj, vsak projekt je dosežek zase. Na razstavo Windows 2010, na našo sevniško voščenko (jabolko), na The Soul of the Future 2012, Aspekto x1 pa tudi na moj zadnji in najbolj zapleten projekt: urejanje statusa samostojnega kulturnega delavca.

Tolikokrat kot sem se podpisala za to reč, se nisem prej na vse slike. Še dobro, da mi podpisovanje ne dela preglavic.