Oporoka: kako jo napisati in na kaj paziti

Vprašanje bralke: Prosim za nasvet, kako in kje sestaviti oporoko. Kot berem zadnje čase, so sodišča založila kar precej oporok in to je privedlo do napačnih odločitev. Kako napisati oporoko in kje jo napisati? Ali potrebujem priče in overitev pri odvetniku oziroma notarju? Amalija.

Spoštovani,
dedovanje na podlagi oporoke ureja veljavni zakon o dedovanju, in sicer v členih od 59. do 84. Oporoka je enostranska izjava volje oporočitelja, s katero oporočitelj določi način razdelitve njegovega premoženja po njegovi smrti. Oporoko lahko sestavi vsak, ki je razsoden in ki je star najmanj 15 let. Če oseba kasneje (torej po sestavitvi oporoke) postane nerazsodna, to ne vpliva na veljavnost oporoke. Takšna oporoka ostane v veljavi, saj je za veljavnost oporoke pomembno le to, da je oseba razsodna v trenutku, ko sestavi oporoko.

Ker je oporoka enostranski pravni posel, oporočitelja ne zavezuje dokončno oziroma jo lahko kadarkoli spremeni, dopolni, prekliče. Vse to je mogoče narediti z novo oporoko; z izjavo, da se oporoka preklicuje ali pa s samim zavestnim uničenjem oporoke. Ker je oporoka strogo oseben pravni posel, jo lahko naredi samo in izključno oporočitelj oziroma imetnik premoženja. To pomeni, da ni mogoče nikogar pooblasti, da v tvojem imenu in za tvoj račun naredi oporoko.

Oporoka je veljavna le v primeru, da je sestavljena v eni izmed oblik, ki jih izrecno določa veljavni zakon o dedovanju (v manjšem delu tudi zakon o notariatu) in ob pogojih, ki jih prav tako določa zakon o dedovanju. Če oporoka ni sestavljena v obliki in ob pogojih, ki jih določa zakon, potem ni veljavna. Dedovanje v takem primeru potem ne poteka na podlagi oporoke, ampak se deduje na podlagi zakona, neveljavna oporoka pa se ne upošteva. Oporoke torej ni mogoče sestaviti na poljuben način, ampak je potrebno strogo upoštevati vse pogoje, ki jih našteva veljavna zakonodaja.

V nadaljevanju so naštete vrste oporok. Pri vsaki vrsti so opisani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za njeno veljavnost.

Foto: Thinkstock

1. Lastnoročna oporoka V praksi je najbolj pogosta lastnoročna oporoka. To je oporoka, ki jo oporočitelj sam lastnoročno napiše in sam lastnoročno podpiše. Pogoj za veljavnost takšne oporoke je torej lastnoročen napis in podpis oporoke. To omogoča ugotavljanje identitete oporočitelja, saj se v morebitnem sporu na sodišču imenuje sodnega izvedenca – grafologa, ki ugotovi, ali je oporoko res napisal oporočitelj. Ravno zaradi te zahteve mora biti lastnoročna oporoka v celoti napisana ročno s strani oporočitelja.

Pisanje oporoke na računalnik ali pisalni stroj ne ustreza tej obliki oporoke, zaradi česar bi bila oporoka, ki bi bila napisana na računalnik in zgolj podpisana s strani oporočitelja, neveljavna. Prav tako bi bila neveljavna lastnoročna oporoka, ki bi jo po nareku oporočitelja napisala neka tretja oseba.

Priporočljivo je, da oporočitelj na lastnoročni oporoki navede tudi datum in kraj sestave oporoke. Datum in kraj sicer nista bistvena sestavina oporoke in ne vplivata na veljavnost oporoke, vendar pa predvsem navedba datuma omogoča lažje ugotavljanje, katera oporoka je zadnja po vrsti. Oporočitelj se lahko na oporoki podpiše tudi s psevdonimom in torej ni potrebno, da je podpisan s celotnim imenom in priimkom (na oporoki se lahko npr. podpiše kot “vaša mama”), pomembno je le to, da ga je mogoče identificirati.

2. Pisna oporoka pred pričami Pisna oporoka pred pričami je oporoka, ki jo oporočitelj v navzočnosti dveh prič zgolj podpiše, listino pa je lahko sestavil kdorkoli drug. Takšna oporoka je lahko napisana tako na računalnik kot tudi na pisalni stroj. Prav tako lahko tako oporoko napiše lastnoročno neka tretja oseba. Pri taki oporoki oporočitelj pred dvema pričama lastnoročno podpiše oporoko in izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se morata na tako oporoko prav tako podpisati, in sicer s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.

Funkcija prič pri sestavi te oporoke je v tem, da potrdita dejstvo o lastnoročnem podpisu oporočitelja in njegove izjave, da gre za njegovo oporoko. Potrebno pa je upoštevati tudi pogoje, kdo sme biti priča. Priča je lahko le oseba, ki je poslovno sposobna in ki zna brati in pisati. Priča ne more biti oseba, ki je v določeni sorodstveni ali osebni povezavi z oporočiteljem, saj bi to utegnilo vplivati na njeno nepristranskost. Vendar pa za veljavnost oporoke ni potrebno, da priči poznata vsebino oporoke. Naloga prič je, da zaznata avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, in da ti dejstvi lahko kasneje potrdita. Ravno zato za veljavnost te oporoke tudi ni potrebno, da jo oporočitelj prebere (niti potiho niti na glas), preden jo podpiše.

Foto: Thinkstock

3. Sodna oporoka Sodno oporoko oporočitelj sestavi v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Postopek poteka tako, da sodnik okrajnega sodišča najprej ugotoviti identiteto oporočitelja, oporočitelj nato ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, sodišče pa nato to ustno izjavo natančno zapiše v zapisnik. Oporočitelj nato tako oporoko prebere in podpiše, sodnik pa na koncu na sami oporoki potrdi, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.

Če pa oporočitelj ne zna brati in pisati, sta potrebni dve priči. V njuni navzočnosti sodišče oporočitelju prebere oporoko, ki jo je sestavilo po njegovi izjavi. Oporočitelj pa v navzočnosti prič izjavi, da gre za njegovo oporoko, in jo podpiše ali napravi ročno znamenje. Na oporoko se podpišeta obe priči. Priči sta lahko, eno kot pri pisni oporoki pred pričami, le osebi, ki sta poslovno sposobni in ki znata brati in pisati. Prav tako priči ne smeta v določeni sorodstveni ali osebni povezavi z oporočiteljem, saj bi to utegnilo vplivati na njeno nepristranskost. Razlika pa je v tem, da morata pri tej vrsti oporoke priči, poleg zgoraj navedenih pogojev, razumeti tudi jezik, v katerem je oporoka napravljena.

4. Notarska oporoka Oporočitelj lahko oporoko sestavi tudi v obliki notarskega zapisa, in sicer v sodelovanju z notarjem. Postopek je podoben kot pri sodni oporoki. Oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja. Potrebna je tudi prisotnost dveh prič. Priči sta lahko le osebi, ki sta poslovno sposobni in ki znata brati in pisati. Prav tako priči ne smeta v določeni sorodstveni ali osebni povezavi z oporočiteljem, saj bi to utegnilo vplivati na njeno nepristranskost. Nadalje morata priči  razumeti tudi jezik, v katerem je oporoka napravljena (torej uradni jezik). Prisotnost prič je obvezna vsaj takrat, ko notar bere zapis in ko ga oporočitelj podpiše. Priči morata oporoko podpisati. Pomembno je dodati, da notar, ki bi mu oporočitelj z oporoko naklonil kakšno korist, ne sme sestaviti oporoke v obliki notarskega zapisa.

Druga možnost notarske oporoke pa je, da oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži le v potrditev. V tem primeru je potrebna le potrditev notarja. Sestavek, ki ga oporočitelj sam napravi in predloži notarju, mora po zunanji obliki ustrezati notarski listini ter zahtevam notarskega zapisa glede imen, vsebine izjave, datuma in podpisov. Priče niso potrebne.

Foto: Thinkstock

5. Oporoka, sestavljena v tujini Oporoko lahko sestavi državljanu Republike Slovenije v tujini po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve.

Med vrste oporoke štejemo tudi oporoke, ki jih je mogoče narediti v času izrednega stanja, in sicer:

• ustna oporoka Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Ta oporoka je torej veljavna le, če jo oporočitelj izjavi v času izrednih razmer. Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. Priče pri ustni oporoki ustni oporoki so lahko samo osebe, ki smejo biti priče pri sodni oporoki; ni pa treba, da znajo brati in pisati. Priče morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam ali njihovim ožjim sorodnikom;
• oporoka, sestavljena na slovenski ladji;
• oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem;

Pripravila:
Maja Gliha, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom

Odgovore na vprašanja bralcev pripravljajo svetovalci družbe za pravno svetovanje Pravni telefon d.o.o. Družba TSmedia d.o.o. ne odgovarja za vsebino in pravilnost pravnih nasvetov.