Varuh konkurence soglašal s prodajo Večera družbi 3Lan

Izdajo soglasja Delu za prodajo Večera družbi 3Lan je potrdil v.d. direktorja urada Damjan Matičič, ki je pojasnil, da je urad v postopku izdaje soglasja na podlagi dokumentacije, ki jo je pridobil od podjetij, udeleženih v transakciji, odločil glede prodaje Večera. "Pomembna odločitev, na katero smo čakali zelo dolgo" Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli je potrdil prejem soglasja varuha konkurence za prodajo Večera. "Za nas je to zelo pomembna odločitev, na katero smo čakali zelo dolgo. Odločitev predstavlja pomembno izpolnitev enega od odložnih pogojev, ki so sestavni del pogodbe z družbo 3Lan za nakup večinskega deleža v Večeru," je dejal. "Do prodaje prihaja v nelahkem času" Odločitev urada za varstvo konkurence je po Giacomellijevih besedah pomembno sporočilo, da je Delo postopek prodaje izpeljalo v celoti skladno z odločbo urada, ki mu je tudi naložil odprodajo Večera. "Z naše strani smo naredili vse potrebno, da ta prodaja uspe," je dejal in dodal, da do prodaje prihaja v nelahkem času. Kot je dejal Giacomelli, prodaja Večera pomeni hudo obremenitev za družbo, ki se nadeja, da se bo z dokončanjem postopka lahko razbremenila zelo pomembnega kratkoročnega tveganja in posledično tudi zmanjšala zadolženost.

Delo je v zadnjem letu zadolženost zmanjšalo za več kot milijon evrov Delo je trenutno zadolženo za okoli 16,5 milijona evrov oz. 17 milijonov evrov, pri čemer Giacomelli poudarja, da je družba v zadnjem letu uspela zadolženost zmanjšati za več kot milijon evrov. Delo posamično največ dolguje Novi Ljubljanski banki (NLB), in sicer 10 milijonov evrov. Delo namerava po prodaji Večera omenjeni dolg NLB v celoti vrniti, saj je posojilo pri tej banki zavarovano z delnicami Večera. Kupnina za 79,24 odstotka Večera znaša 9,3 milijona evrov.

Potrebujejo še soglasje ministrstva za kulturo Giacomelli je spomnil, da je zdaj treba počakati še na odločitev ministrstva za kulturo, ki mora skladno z zakonom o medijih za nakup tako velikega deleža izdati soglasje kupcu. Prvi mož Dela si želi odločitev ministrstva čimprej, saj, kot je zatrdil, je podaljševanje negotovosti za obe družbi, tako za Delo kot Večer, slabo. "Za Delo to na ravni stroškov investiranja pomeni pol milijona evrov letno," je pojasnil.

Kot pravi Giacomelli, je pomembno, da do prodaje Večera pride, da bosta tako Delo kot Večer lahko neovirano nadaljevali svoje poslovanje in da bo vzpostavljena večja konkurenca na trgu.

Ker je naloga varuha konkurenca skrbno pregledati okoliščine prodaje, Giacomelli ocenjuje, da bo ministrstvo za kulturo imelo zdaj lažje delo. Prvi mož Dela kupcu Večera želi, da bi soglasje za nakup večera pridobil čim prej, ob tem pa dodaja, da "bo s tem prišel čas, ko bo kupec lahko pojasnil celoten strateški načrt in svoje namene za Večer", ki mu Giacomelli tudi v prihodnje želi vse dobro.

Novinarji Večera so ogorčeni Na odločitev urada so se odzvali tudi novinarji Večera, ki so ogorčeni. Znova so spomnili, da kupec nikoli ni razkril finančnih virov za nakup časopisne hiše, prav tako ni predstavil vizije razvoja Večera, zato jih skrbi, da bo novi lastnik časopis uporabil za finančno izčrpavanje ali za uresničitev političnih interesov.

"Gre za majhno računalniško podjetje s štirimi zaposlenimi" "Pri tem pa močno dvomimo, da je 3Lan sploh končna postaja pri ponovnem lastniškem mešetarjenju z Večerom, saj gre za majhno računalniško podjetje s štirimi zaposlenimi, ki je imelo 2009. leta 44.000 evrov dobička in tako samo nikakor ni bilo sposobno financirati nakupa," menijo v aktivu novinarjev, ki jih dodatno skrbi tudi to, da namerava novi lastnik Večer upravljati v sodelovanju z Matejem Raščanom, in sicer zaradi njegove ne povsem razjasnjene vloge pri nekaterih dosedanjih medijskih projektih v Sloveniji.

"Takšnih medijskih lastnikov ne bi smelo biti" Večerovi novinarji zdaj pozivajo ministrstvo za kulturo, naj v skladu s pristojnostmi ne dovoli prodaje nekomu, ki ni sposoben javno povedati, kdo stoji za njim in kakšni so njegovi načrti. Takšnih medijskih lastnikov po njihovem v urejeni demokratični družbi ne bi smelo biti, pri čemer se Večer s tem ne sooča prvič, še dodajajo.

Giacomelli sicer razume pomisleke novinarjev in drugih zaposlenih na Večeru. "O tem sem se z njimi tudi sam večkrat pogovarjal. Njihova vprašanja morajo biti odgovorjena in prepričan sem, da bo prišel čas, ko bo kupec lahko dejansko vstopil v svojo vlogo in pričakujem, da bo nastopil kot odgovoren lastnik in pojasnil svoje dolgoročne namene," je dejal.

DNS: Kupec je netransparenten Tudi Društvo novinarjev Slovenije je ministrstvo za kulturo pozvalo, naj ne izda dovoljenja za prodajo, in ob tem opozorilo, da je kupec Večera netransparenten, lastniki podjetja pa z njegovo finančno majhnostjo in skrivaštvom svojih namenov priznavajo, da izvajajo posel za tretjo osebo. Društvo je tudi seznanjeno, da omenjeno prodajo že v tem trenutku na predlog komisije za preprečevanje korupcije pregleduje davčna uprava.

Sporne povezave med osebami, vpletenimi v prodajo "Dejstvo je, da sta nekdanji direktor urada za varstvo konkurence in lastnik družbe Delo Revije, ki je, kot kaže, v ozadju prodaje Večera družbi 3Lan, povezani osebi. Že ob odstopu direktorja urada so se pojavile informacije, da je bila odločba o Večeru pripravljena še v času, ko je vodil urad. Opozarjamo tudi, da je urad tisti, ki je družbo Delo prisilil v prodajo Večera v času, ko kupcev zaradi okoliščin in krize ni. Delo je bilo prisiljeno prodati Večer, edini, skriti in prikriti kupec, pa je ravno povezana oseba nekdanjega direktorja urada," so zapisali v društvu novinarjev in dodali, da če informacije o tem držijo, gre za izigravanje zakonodaje, da bi se s tem pridobilo izjemno veliko premoženjsko korist.

Urad za varstvo konkurence je odločbo, s katero je Delu naložil odprodajo Večera, ker koncentracija med družbama ni skladna s pravili, izdal konec septembra 2009. Delo je marca 2010 objavilo poziv za zbiranje ponudb za Večer, konec lanskega junija pa kupoprodajno pogodbo za 79,24-odstotni delež sklenilo z družbo 3Lan. Pogodba je bila sklenjena z odložnim pogojem pridobitve ustreznih soglasij varuha konkurence in ministrstva za kulturo.