Petek, 18. 6. 2021, 12.10
2 leti, 10 mesecev
Norija na nepremičninskem trgu se ne ustavlja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
17
Povpraševanje po stanovanjskih kreditih je še vedno veliko.
Že nekaj časa na nepremičninskem trgu vlada veliko povpraševanje. To v svojem zadnjem poročilu za prve štiri mesece letošnjega leta ugotavlja tudi Banka Slovenije, kjer med najbolj izstopajočimi izpostavlja predvsem meseca marec in april.
Ugodne obrestne mere za stanovanjske kredite še naprej vzbujajo veliko zanimanje Slovencev za tovrstne kredite. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so se stanovanjska posojila povečala za 110 milijonov evrov, predvsem pa izstopata marec in april, ki sta bila skoraj enkrat višja od lanskoletnega povprečja.
"Rast stanovanjskih posojil še vedno odraža dinamiko rasti cen stanovanjskih nepremičnin, ob povečani izdaji gradbenih dovoljenj za stanovanjske nepremičnine pa se še povečujejo možnosti za rast stanovanjskih posojil tudi v prihodnje," v poročilu ugotavlja Banka Slovenije.
Dokler bodo krediti poceni, bo povpraševanje tako
Cene stanovanj v prestolnici so v mnogih primerih že presegle tri tisoč evrov za kvadratni meter, prodajalci pa v večini primerov nimajo težav s prodajo. Kot je pred časom za Siol.net povedal nepremičninski posrednik Stane Petavs, bo takšno stanje na nepremičninskem trgu ostalo, dokler bodo obrestne mere tako nizke.
"V celotni zgodbi ne gre niti toliko za poceni kredite, temveč za ogromen bazen hranilnih vlog Slovencev, ki se zdaj tudi zaradi strahu pred inflacijo selijo v nepremičnine," ocenjuje Petavs.
Raziskava spletne strani Numbeo je sicer pokazala, da si slovenska družina s povprečno plačo težko privošči stanovanje v Ljubljani. Cene stanovanj so se od leta 2015 dvignile za od 35 do 40 odstotkov, Ljubljano pa je raziskava postavila na 36. mesto od 192 evropskih mest. Na vrhu se je, z najdražjimi nepremičninami glede na višino plač, uvrstila Moskva, sledi pa ji Pariz.
Potrošniški krediti se bodo počasi dvignili
Na drugi strani pa še vedno pada število potrošniških kreditov, vendar se je krčenje ublažilo. "S postopnim delovanjem gospodarskih dejavnosti v vse polnejšem obsegu pa se povečujejo tudi možnosti za trošenje in s tem potreba po novih potrošniških posojilih," dodajajo v poročilu.
Slovenci so v prvih štirih mesecih povečali svoje vloge za 720 milijonov evrov.
Slovenci imajo v bankah več kot 23 milijard evrov
Z odpiranjem številnih dejavnosti se je upočasnila tudi rast vlog gospodinjstev v bankah, vendar rast še vedno ostaja višja kot pred razglasitvijo epidemije marca lani. Do aprila letos so se tako vloge gospodinjstev povečale za 720 milijonov evrov in znašajo že 23,2 milijarde evrov.
"Pričakujemo, da se bo rast vlog gospodinjstev še naprej postopno upočasnjevala, saj se ob predvidenem sproščanju ukrepov in oživitvi vseh gospodarskih dejavnosti možnosti za trošenje in investicije povečujejo. Hkrati bo na nižjo dinamiko medletne rasti vplival tudi bazni učinek, saj so bila mesečna povečanja vlog v prvem in drugem valu pandemije izrazito visoka, ob postopni normalizaciji razmer pa se najverjetneje ne bodo ponovila," so zapisali.
Ob tem je na zniževanje vlog gospodinjstev vplivala tudi uvedba ležarin nekaterih bank, ki so mejo postavile pri 250 tisoč evrih, druge pa pri 200 tisoč, v avgustu bosta banki SKB in NLB to mejo spustili na 100 tisoč evrov.
"Ukrep lahko povzroči premik privarčevanih sredstev med bankami ali umik iz bančnega sistema v druge oblike naložb (vzajemni skladi, naložbe v nepremičnine, kapitalski trg)," menijo pri Banki Slovenije.
17