Na okrogli mizi v Portorožu o težavah pri prodaji nepremičnin v stečajnih postopkih

Poleg tega banke upnice le stežka priznajo, da so vrednost nepremičnin, s katerimi so zavarovale svoje kredite, v preteklosti napihnile, so ugotavljali udeleženci okrogle mize v okviru tradicionalnega posveta Poslovanje z nepremičninami v Portorožu.

V Sloveniji imamo med 6000 in 7000 praznih neprodanih nepremičnin, katerih skupna vrednost dosega približno milijardo evrov, je opozoril član upravnega odbora Zbornice za poslovanje z nepremičninami Franci Gerbec. Nepremičninska kriza se je po njegovem tako poglobila tudi zato, ker banke pri nepremičninah v stečajnih postopkih niso ravnale dovolj proaktivno. "Če bodo banke samo čakale, kaj se bo zgodilo v stečajnih postopkih, bodo nepremičnine propadle", je dodal.

Do bank je bil kritičen tudi direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek (na sliki), ki je spomnil, da se je pri postopkih nakupa nepremičnin, ko so že tako rekoč dorekli posel, zadeva večkrat ustavila pri kreditnem odboru. Banke namreč niso želele pripoznati svoje odgovornosti, saj bi s svojim soglasjem k dogovorjeni ceni hkrati ugotovile, da je ta precej nižja od cene, po kateri ima banka zabeleženo jamstvo.

Tržna cena je edina pravilna in je pri nepremičninah približno med 30 in 45 odstotki nižja od ponujenih, je dodal Andoljšek.

Podobnega mnenja je bil Yuri Sidorovich iz revizijske hiše Deloitte. Kot je poudaril, če tri ali štiri leta ne moreš prodati nepremičnine po ocenjeni pošteni vrednosti, se je potrebno vprašati, ali je ta cenitev sploh realna.

Ob tem je Gerbec s prstom pokazal na banke ter spomnil, da so bile njihove premoženjske bilance v preteklosti že bistveno realnejše.

Iz temeljne paradigme, da ceno oblikuje trg in da nobena cena ni prenizka, je izhajal tudi odvetnik Borut Soklič. Kot primer je navedel internetne dražbe, v katerih je izklicna cena pogosto le en evro, pa se vseeno dosežejo lepe vrednosti. Dejstvo je, je spomnil, da so cenitve večine nepremičnin opravili v času debelih krav, ki je bil hkrati čas napihovanja finančnega in nepremičninskega balona.

Okrožni sodnik svetnik Matevž Žugelj je iz konkretnih primerov navedel, da se nepremičnine v stečajnih postopkih v zadnjih letih prodajajo po 50 odstotkih vrednosti. Dejstvo je, da so postopki prodaje precej dolgi in da se vrednosti nepremičnine ocenjuje na dan začetka stečajnega postopka. Te cenitve se potem krepko razlikujejo od cenitev, s katerimi razpolagajo banke, ki zato pri samih prodajah vztrajajo pri prvotnih cenitvah. V praksi začnejo stečajni upravitelji z likvidacijsko ceno, vendar ker interesa za nakup večinoma ni, se postopek nekajkrat ponovi, na koncu pa se ob realizaciji prodaje iztrži tudi zgolj po 40 odstotkov ocenjene vrednosti.

Da stečajni postopki zlasti v primeru velikih podjetij preprosto ne morejo biti kratki, pa je pojasnil pravnik Lojze Ude, ki pa je priznal, da bi lahko v manjših stečajnih postopkih zadeve res lahko tekle nekoliko hitreje. Kljub temu pa je "neprestano jamranje, da je za dolge stečaje kriv stečajni zakon", predvsem izgovor.

Udetu se sicer banke upnice "pretirano ne smilijo", saj so tudi same sokrive za nastanek nepremičninskega balona. Ob nastopu krize pa se je naenkrat izkazalo, da nimajo ustrezno pokritih terjatev. Ob tem banke pri podeljevanju kreditov pogosto sploh niso bile pozorne niti na to, kdo je dejanski lastnik kakšne nepremičnine, je dodal.