Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Petek,
5. 10. 2012,
17.29

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Petek, 5. 10. 2012, 17.29

7 let, 2 meseca

Krugman: Evro je bil napaka, toda njegov propad bi bil nova napaka

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Upam, da ne bo Italija nova država, ki bo rabila pomoč EU, kajti v tem primeru ni rešitve za evro, je opozoril ekonomist Paul Krugman.

Nobelovec Krugman je v svojem predavanju na 2. Adris Business Forumu v Rovinju najprej povedal, da je med večino njegove poklicne kariere veljalo, da se najhujše gospodarske krize dogajajo v tako imenovanem tretjem svetu – v državah, kot so Indonezija ali Argentina.

"Toda zdaj je največja težava v razvitih državah," je opozoril in dodal, da se središče krize seli v Evropo, kar ni preveč opogumljajoče. Glede krize v ZDA je Krugman pojasnil, da je v tej državi "čista različica krize", vzroki krize pa ležijo v dolgoletnem povečevanju zadolženosti zasebnega sektorja, zlasti gospodinjstev. Po njegovem mnenju so ZDA še vedno v gospodarski krizi. "Mogoče smo na poti okrevanja, a ta pot je zelo počasna," je dodal.

Krugman: Grčija je poseben primer

Glede krize v Evropi je pojasnil, da so vzroki krize iste kot v ZDA, namreč povečevanje zadolženosti in tako imenovani milni mehurčki v gradbeništvu in nepremičninskem trgu (poseben primer je za Krugmana Grčija, kjer je prišlo do krize zaradi grške fiskalne neodgovornosti). Pri tem pa ima Evropa v primerjavi z ZDA posebno težavo, in sicer to, da Evropa ni država, zaradi česar v EU ne gre za pravo nacionalno ekonomijo.

Šibki točki Evrope sta tako odsotnost proračunske in bančne integracije, je dejal in dodal, da Evropa nima ene vlade tako kot ZDA. V Evropi velja načelo prostega pretoka ljudi, toda težava je, ker ni enega samega jezika, je še pojasnil.

Za fiskalno in ekonomsko integracijo

Za fiskalno in ekonomsko integracijo "Kaj bi morala storiti Evropa za izhod iz krize?" se je vprašal Krugman in takoj sam odgovoril na svoje vprašanje. "Oblikovati fiskalno in bančno integracijo." A je skeptičen, da bo do tega prišlo, saj se mu zdi to nerealno. Po njegovih besedah se v Evropi veliko govori o fiskalni uniji, toda ukrepi gredo v resnici v nasprotno smer.

Kot je prepričan Krugman, je prav ustvarjanje evra položilo temelje zdajšnje krize evra. Ob tem je spomnil, da so bili ekonomisti v anglosaškem svetu – za razliko od evropskih ekonomistov – v času nastajanja evra zelo zadržani. Pri tem so opozarjali na problem fiskalne integracije in tako imenovanega posojilodajalca v skrajni sili. V Evropi bi bilo bolje, če ne bi bilo evra, toda zdaj bi bil njegov propad napaka, je dodal.

Krugman proti varčevanju, a za odpuščanja

Krugman, ki je privrženec tako imenovane keynesijanske ekonomske teorije, nasprotuje varčevalnim ukrepom, saj po njegovem le še večajo gospodarsko krizo – pri tem je izpostavil primer Španije. Če že varčevanje, pa se mu zdi bolje, da se varčuje na bogatih kot na revnih. Le pri baltskih državah se po Krugmanovih besedah zdi, da bodo varčevalni ukrepi uspeli. "A to ni čista zgodba o uspehu," je poudaril.

"Za izhod iz krize pa mora biti tudi večja nezaposlenost, pa naj se to sliši tako grdo," je dejal in pojasnil, da povečevanje nezaposlenosti učinkuje na nižanje plač oziroma nižanje stroškov dela, kar povečuje konkurenčnost gospodarstva. Prav povečevanje plač oziroma stroškov dela v Španiji nekaj let pred izbruhom krize (v času razcveta gradbeništva in nepremičninskega trga, ki so ga financirale banke) je pripeljalo do tega, da je zdaj ta iberska država nekonkurenčna, je opozoril.

Upanje mu daje Draghi

Na novinarski konferenci, ki je sledila predavanju, je Krugman na vprašanje, katera evropska država je naslednja na vrsti za pomoč sklada za stabilnost evra, odgovoril, da upa, da ne Italija, saj je prevelika, da bi jo lahko rešili. Če bo Italija rabila večjo pomoč kot le podporo Evropske centralne banke, potem bo evro propadel, je opozoril. Ima pa zadnje čase Krugman nekaj več upanja, in sicer zaradi potez predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. A postane bolj depresiven, ko sliši nemške in nizozemske politike, ki zagovarjajo varčevanje.

Krugman, ki podpira zdajšnjega predsednika ZDA Baracka Obamo, je tudi komentiral prvo soočenje Obame in Mitta Romneyja. Po besedah nobelovca je bil zdajšnji predsednik ZDA v soočenju brez energije, medtem ko je Romney "na veliko lagal". Romneyjev ekonomski program je tudi popolnoma nedosleden, je povedal Krugman.

Ne spreglejte