Petek, 4. 5. 2018, 4.09
6 let
Kako se je ljubljanski nepremičninar izognil zaporu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,81
28
Na cesti je ostalo 100 ljudi, podjetje je bilo oškodovano za osem milijonov evrov, a krivec ne bo šel za zapahe. Plačal bo le 600 tisoč evrov v dobrodelne namene. To je epilog nekajletnega kazenskega pregona proti enemu od največjih nepremičninskih mogotcev pri nas.
Okrožno sodišče v Ljubljani je znanega poslovneža Aleksandra Jereba spoznalo za krivega povzročitve stečaja in oškodovanja Geodetskega zavoda Slovenije (GZS).
S tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde, po katerem so mu za propad nekoč največjega zavoda na področju geodezije in kartografije v nekdanji Jugoslaviji dosodili pogojno kazen dveh let s preizkusno dobo petih let, so za Siol.net pojasnili na sodišču. Sojenje se je končalo prejšnji mesec, sodbo pa je sodišče izdalo pisno.
Na enako kazen je bila obsojena tudi njegova tedanja podrejena Andreja Budja Jurca, ki je bila glavna operativka in podpisnica pogodb pri domnevno spornih poslih.
Proti njemu se nadaljuje sodna preiskava
Jereb se sicer še ni rešil kazenskih postopkov. V sodni preiskavi je zaradi spornega lastninjenja Term Čatež, kjer je prvoobtoženi prvi mož DZS Bojan Petan.
Aleksandra Jereba preiskujejo tudi zaradi spornega lastninjenja Term Čatež. Prvoobtoženi v preiskavi je prvi mož DZS Bojan Petan (na fotografiji).
Kot lastnik Akustike Group naj bi Jereb leta 2009 pomagal Petanu oškodovati Turistično podjetje Portorož, pozneje pripojeno Marini Portorož, z nakupom poslovnega kompleksa na Letališki cesti v Ljubljani. Akustika Group naj bi pri tem poslu pridobila 5,5 milijona evrov premoženjske koristi, meni tožilstvo.
Jereb za komentar že dalj časa ni dosegljiv.
Pomagala mu je država
Zgodba, zaradi katere sta bila Jereb in Andreja Budja Jurca obsojena na pogojno kazen, se je začela poleti 2007, ko je podjetje AB Primus, uradno v lasti druge, objavilo prevzem GZS.
Tedaj je zavod vodil še Rudi Zavrl, sicer dolgoletni predsednik Nogometne zveze Slovenije, leto prej pa je zavod ustvaril rekordnih 6,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in več kot četrt milijona evrov dobička.
Rudi Zavrl je pred prihodom Aleksandra Jereba vodil Geodetski zavod Slovenije.
Prevzemno ponudbo sta poleg večine delničarjev leta 2007 sprejela tudi paradržavna sklada Kad in Sod, ki sta imela v rokah nadzorni delež. Zanj sta iztržila dobra dva milijona evrov.
To je bilo v obdobju prve vlade Janeza Janše, ko sta Kad in Sod na veliko prodajala pomembne lastniške deleže v prej državnih podjetjih. Kad je tedaj vodil Tomaž Toplak, Sod pa Marko Pogačnik, danes poslanec SDS.
Podjetje AB Primus si je potrebnih 7,5 milijona evrov za prevzem GZS izposodilo pri Abanki. Prav zaradi vračila tega posojila je sledila razprodaja premoženja GZS.
Devetnadstropna poslovna stavba na Zemljemerski ulici v Ljubljani je šla v roke Jerebovega podjetja Akustika Group, prav tako tudi letalo in hangar na Brniku. Sredstva so se kot posojila stekla v Primus AB, ki je z njimi poplačal bančne obveznosti za prevzem.
Osiromašeno podjetje, ki je ostalo brez premoženja, je Jereb nato prodal naprej, po nekaj letih pa je GZS končal v stečaju. Danes njegove nekdanje poslovne prostore oddaja Akustika Group, ki je v Jerebovi lasti.
Jerebu torej za prevzem GZS ni bilo treba plačati skoraj nič, saj ga je financiral GZS z razprodajo lastnega premoženja. Vplivni nepremičninski poslovnež se je medtem dokopal do več milijonov evrov vrednega premoženja.
Da so se pri lastninjenju GZS zgodile nepravilnosti in oškodovanja, je potrdila tudi posebna revizija.
Prevzemal družbena podjetja
GZS je le eno od nekdanjih družbenih podjetij, ki jih je uspešno lastninil Jereb in pri tem obogatel. Pomagale so mu tudi dobre povezave v političnih in gospodarskih krogih.
Zlasti so ga povezovali z državno sekretarko v obdobju prve Janševe vlade Andrijano Starina Kosem. Pred tem pa s posameznimi vplivneži iz nekdanje Liberalne demokracije Slovenije (LDS).
Andrijana Starina Kosem
V njegovih rokah je končala družba Kompas Shop (prej Kompas MTS), znana po verigi tako imenovanih prodajaln Duty Free na slovenskih mejnih prehodih.
Njeno lastništvo, katere vrednost se ocenjuje na več deset milijonov evrov, je sicer pred časom prenesel na Sama Primožiča in Sama Majheniča, vendar naj bi Jereb ostal njen resnični lastnik.
V lanskem letu je skupina Kompas Shop ustvarila za skoraj 120 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ki so bili v primerjavi z letom prej višji za 18 odstotkov, in štiri milijone evrov čistega dobička.
V zadnjem obdobju sicer zanje pospešeno išče kupce za prodajalne Duty Free, prodala je že prodajalni na Škofijah in Korenskem sedlu.
Na drugi strani kupuje druge nepremičnine. V letu 2015, ko je Kompas Shop prevzel ljubljansko tovarno zaves Velana, je od Droge Kolinske za 5,5 milijona evrov kupil sosednjo stavbo na Šmartinski cesti v Ljubljani. Lani pa je od Term Maribor kupil trgovine pod blagovno znamko Travel shop, ki so jih Terme imele na slovenski meji, v Šentilju in na Tratah.
Med najbogatejšimi Slovenci
Kot rečeno, Jereb obvladuje tudi nepremičninsko družbo Akustika Group, ki ima v lasti poslovne prostore po vsej državi, in nekdanjo tekstilno tovarno Induplati. Konec leta 2016 je imela za več kot 25 milijonov evrov premoženja.
Prevzel je tudi nekdanjo tovarno pohištva Stol v Kamniku. V tej občini je danes sedež njegovega delovanja. V zadnjih letih je hotel kupiti tudi domžalsko Tosamo, KLI Logatec in zdaj že propadlo letalsko družbo Gio, vendar so ga premagali drugi interesenti.
Nazadnje se je Jereb uvrstil na lestvico najbogatejših Slovencev Revije Manager leta 2010. Takrat so njegovo premoženje ocenjevali na 22,8 milijona evrov, pozneje pa se na lestvico ni več uvrstil, saj je premoženje prenesel na druge osebe.
28