Četrtek, 20. 4. 2023, 20.19
1 leto
Davčna reforma za Slovenijo neizogibna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,43
8
Slovenija bo davčno reformo morala uvesti, ker jo bodo k temu prisilile mednarodne organizacije, lahko pa še nekoliko počaka, ker inflacija pozitivno vpliva na davčne prihodke in na odplačevanje dolgov, so danes v Portorožu med drugim ugotavljali udeleženci okrogle mize z naslovom Kakšno davčno reformo potrebujemo.
Strokovnjak za davke in do nedavnega državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je v uvodnem nagovoru na dogodku Dnevi računovodij poudaril, da trenutni davčni sistem ne zadošča za financiranje potreb državljanov ter da je potrebna prenova, s katero je treba bolje povezati davčno in socialno politiko. Hkrati je opozoril, da je obremenitev dela zelo visoka, zato je potreben premislek o drugih možnostih obdavčitve.
Na vprašanja o svoji razrešitvi s položaja državnega sekretarja pred tremi tedni vsebinsko ni odgovoril.
Ivanc: Država ima 600 milijonov evrov manevrskega prostora, kjer se lahko nekako igra z ukrepi
Glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je najprej opozoril, da inflacija pozitivno vpliva na davčne prihodke, ki so se povišali za 1,1 milijarde evrov, in na sposobnost odplačevanja dolgov države. Po njegovih besedah ima zato država za en odstotek BDP, torej približno 600 milijonov evrov, "manevrskega prostora, kjer se lahko nekako igra z ukrepi".
V programu stabilnosti, ki ga bo poslala v Bruselj, se je vlada zavezala, da se bo masa plač povišala za pet odstotkov in "fascinantno bo videti, v kakšni meri se bo vlada držala tega dokumenta", je še dejal Ivanc.
Božič razkril, kje je naletel na težave
Če bi bila sprejeta reforma, ki jo je pripravljala skupina, v kateri je bil Božič, bi bila skupina ljudi na slabšem, in sicer tisti z višjimi prihodki, je izpostavil Ivanc. Božič je odgovoril, da to ni nujno in da bi to lahko izračunali šele, ko bi bile določene davčne osnove in stopnje. Ponovil je, da si prizadeva za razbremenitev dela in pripomnil, da "od dela zelo težko obogatiš".
Na težave je naletel predvsem, ko je bilo govora o obdavčevanju nepremičnin in drugega premoženja, je povedal Božič: "Tam pa so interesne skupine, ki so očitno dovolj močne, da potegnejo kakšno potezo, tudi nepričakovano, tudi če misliš, da spremljaš dovolj pozorno."
"Pripraviti se moramo na davčni cunami"
"Reforma, v katero bo Slovenija prisiljena, bo posledica dogajanja na mednarodnem trgu ter odločitev EU in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj," pa je napovedala predstojnica Inštituta za računovodstvo, revizijo in davščine na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti Lidija Hauptman. "Pripraviti se moramo na davčni cunami," je posvarila. Po njenih podatkih bo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v drugi polovici leta pripravila multilateralno pogodbo, v kateri bo postavila čisto nova načela obdavčitev. Ivanc je podvomil, da bodo države podprle takšne rešitve.
Božič: Če nevladnih organizacij ne bomo financirali mi, jih bodo tuje službe
V razpravi o neplačanih davkih je Božič opozoril, da je pri pobiranju obračunanih davkov Slovenija boljša od držav, ki si jih jemlje za vzor. Glede zahtev po zmanjšanju obdavčitve gospodarstva je dejal, da velik del slovenskega gospodarstva ne bi bil konkurenčen, če država ne bi dajala toliko denarja tistim, ki prejemajo najnižje plače. Meni, da davčnega sistema ni mogoče graditi na temeljih nekaj vzorno uspešnih podjetij, o katerih se veliko govori, a predstavljajo zelo majhen delež gospodarstva.
Na pripombe, da Slovenija financira ogromno različnih služb in organizacij, je Božič odgovoril z vprašanjem, ali smo se odločili, da imamo državo. "Če nevladnih organizacij ne bomo financirali mi, jih bodo tuje službe," je še zatrdil.
Bo treba začeti razmišljati o uvedbi razvojne kapice?
Na vprašanje o možnostih povišanja davčnih stopenj je Ivanc odgovoril, da bomo morali na dolgi rok narediti nekaj na davku na nepremičnine in kasneje na premoženje. Država lahko z določitvijo povprečnine vpliva na občine, da bodo pobrale več nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v bistvu davek na nepremičnine, je pojasnil. Opozoril je, da bo po letu 2028 Slovenija dobivala bistveno manj kohezijskih sredstev, zaradi česar bodo občine prisiljene v povišanje. Ivanc bi razmišljal o uvedbi razvojne kapice.
Po besedah Hauptmanove je Slovenija preveč "zaprta v škatlo" razmišljanja o davkih, ki jih že poznamo, morali pa bi razmišljati o davkih, ki jih bomo morali neizogibno uvesti, na primer na digitalne storitve, na finančne transakcije in na "kriptopremoženje". Drugače bi morali urediti tudi davek o igrah na srečo.
Dogodek Dnevi računovodij in okroglo mizo je pripravila Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
8