Brez strategije se težko upravlja državna podjetja

Korporativno upravljanje v družbah v pretežni državni lasti v Sloveniji ni dobro, so se strinjali udeleženci okrogle mize z naslovom Odličnost v korporativnem upravljanju, ki jo je v Ljubljani organizirala družba Deloitte v sodelovanju s Slovensko odškodninsko družbo. Pogovor je minil v luči primerjave z modelom korporativnega upravljanja na Norveškem, ki ga je uvodoma predstavil direktor oddelka za upravljanje državnih kapitalskih naložb v norveški vladi Morten Stromgren. "Norveški minister za trgovino in industrijo neposredno izbere nadzornike državne družbe, nato pa se njegova vloga pri korporativnem upravljanju konča. Ne vpliva na to, kako se nadzoruje družbo, za to so zadolženi nadzorniki," je dejal.

Upravljanje v zasebnih družbah boljše V Sloveniji lahko o močnem korporativnem upravljanju družb lahko govorimo le v državnih družbah, saj zasebne družbe večino v Sloveniji ne delujejo po tem sistemu, zato je primerjava težka. Prvi mož družbe Deloitte kljub temu meni, da je upravljanje v zasebnih družbah boljše, državne pa zaostajajo. "Predvsem je pomembno, kako nadzorujemo naše družbe," je dejal Yuri Sidorovich.

V Sloveniji na strategijo upravljanja podjetij v pretežni državni lasti čakamo že tri leta, je poudaril pravnik, specializiran za korporacijsko upravljanje, Gorazd Podbevšek. "Ko se bo država odločila, kakšne cilje želi doseči z družbami v državni lasti, bo narejen zelo pomemben korak naprej," je opozoril. Hkrati se mora strategija državnih družb ob menjavah vlad dopolnjevati in ne spreminjati. Vlada naj bi to strategijo sprejela do konca leta.

Epileptično ravnanje države Predsednik nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije in predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik pa je prepričan, da država ni nujno slab gospodar. Primer Norveške, kjer imajo 53 družb v popolni ali delni državni lasti, dokazuje nasprotno. "Dokler se je zdelo, da je virov dovolj in da si država lahko privošči zasledovati druge cilje, kot pa je rast delnic, potem bi bilo treba urediti samo korporativno upravljanje državnih podjetij. Ortodoksno ideološko ravnanje v zvezi lastništvom države pa je napačno. Zdaj ko ni več virov in si zastavljamo zgolj cilje, da prodamo premoženje, ki ga obravnavamo kot naložbe v družbe, ki delujejo na učinkovitih trgih, pa je to epileptično ravnanje," je bil oster Jamnik.

Za Jamnika je bistveno vprašanje, koliko virov je sploh na voljo. "Neverjetno je, da se nam kot družbi ne uspe dogovoriti o nečem, kar bistveno določa vse ravnanje – koliko je sploh virov, ki jih kot družba imamo na razpolago. Nam se niti o tem ne uspe dogovoriti."

Načrtno zamegljevanje, kjer ni mogoče ugotoviti odgovornosti Izvršna direktorica združenja Manager Sonja Šmuc je glede imenovanja nadzornikov dejala, da sistem postavljanja nadzornih svetov ni slab, vendar ga ne uporabljamo ali celo zlorabljamo. "V dvajsetih letih smo zapravili veliko zaupanja, ki smo ga imeli ob osamosvojitvi. Dogaja se načrtno zamegljevanje, kjer je skoraj nemogoče ugotoviti odgovornost posameznikov." Njej pritrjuje tudi predsednik NS Zavarovalnice Triglav Matej Runjak. "Linija odgovornosti je zamegljena. Nujno potrebujemo strategijo, ki bo transparentno definirala, kam želimo podjetje usmeriti. Nadzornikom bo tako bistveno lažje."

Odločitve o primernosti članov uprav pa so po Jamnikovem mnenju vedno najtežje, in tu se tudi pojavlja največ napak. "Ključno je, da kot iskalec teh kadrov narediš napako, jo priznaš in spremeniš. Ne zaradi pritiska medijev, ampak zato, ker nadzorni svet ve, da je tako prav."