Ali bo močnejše okrevanje evropskega gospodarstva rešilo tudi Slovenijo?

Stopnja brezposelnosti v območju evra je zdrsnila na najnižjo raven v skoraj treh letih. Februarja je bila 11,3-odstotna, kar je najmanj po maju 2012. V Nemčiji se je brezposelnost znižala celo na 4,8 odstotka, kar je nova najnižja raven po združitvi obeh Nemčiji leta 1990. Upadla je tudi stopnja brezposelnosti v vsej EU, ki je bila najnižja po septembru 2011, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Prav tako se je po raziskavi Evropske komisije februarja že drugi mesec zapored izboljšalo gospodarsko razpoloženje. Vrednost kazalca gospodarskega razpoloženja je v evropski denarni uniji glede na januar napredovala za 0,7 na 102,1 točke, v EU pa za 0,4 na 105,1 točke. To je največ po marcu 2011. Novo najvišjo raven v zadnjih 13 letih je doseglo tudi zaupanje nemških potrošnikov. Optimizem spodbujajo šibak evro, ki gre na roko izvoznikom, ter nizke cene energije. Gospodarsko razpoloženje se je za 0,9 točke na 107,9 točke izboljšalo tudi v Sloveniji.

Vse to kaže, da stara celina končno kaže močnejše znake gospodarskega okrevanja, ki ga na račun nižjih cen energentov poganjajo potrošniki. K pozitivnemu vzdušju prispeva še program kvantitativnega sproščanja, ki ga je v začetku marca zagnala Evropska centralna banka (ECB), piše britanski časnik The Economist.

Kateri bodo vlečni konji gospodarske rasti? Tudi finančni analitiki v povprečju pričakujejo pospešek v rasti bruto domačega proizvoda (BDP) evro območja glede na lani. "Čeprav je pričakovati postopno stabilizacijo in dvig cen nafte, bodo cene letos precej nižje kot lani. K okrevanju bo pripomogel tudi program kvantitativnega sproščanja in 315 milijard evrov vreden naložbeni načrt EU, ne smemo pa zanemariti niti vpliva šibkejšega evra," pojasnjuje vodja oddelka analiz v družbi Alta Invest Sašo Stanovnik.

Po Stanovnikovih besedah 10-odstoten upad cen nafte prispeva k med 0,1 do 0,2 odstotka rasti evro območja, 10-odstotna depreciacija evra pa vodi v 3-odstotno rast dobička nemških borznih podjetij. Ta se prek dobavne verige lahko prenese tudi na manjša podjetja, tudi slovenska.

Zakaj je območje evra potrebovalo toliko časa za okrevanje? Rahlo okrevanje je v bistvu potekalo že od pomladi leta 2013, ko je evro območje končno izšlo iz recesije z dvojnim dnom. Zadnje dno je bilo sicer plitkejše kot v prvem delu recesije, ki ga je sprožila finančna kriza. A okrevanje je bilo do zdaj šibko in precej negotovo.

Najvišja gospodarska rast evro območja je bila v zadnjih četrtletjih 0,3-odstotna, letna stopnja rasti pa le 1,2-odstotna. Decembrska rast evro območja je bila na primer še vedno dva odstotka nižja od predkriznega vrha v letu 2008. Za primerjavo, ameriški BDP je bil decembra skoraj 9 odstotkov višje od zadnjega vrha pred krizo, ki je v ZDA nastopila konec leta 2007.

Dobri obeti za prihodnji dve leti Toda zdaj je očitno, da je evropska gospodarska rast EU končno dobila krila. Že v zadnjem četrtletju lanskega leta je območje evra zabeležilo višjo rast od pričakovanih 0,3 odstotka, dobri obeti pa se kažejo tudi za prvo polletje letošnjega leta. Območje evra bo po napovedih Evropske komisije letos beležilo 1,3-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,9-odstotno rast.

Časnik The Economist kot glavni razlog navaja večje trošenje gospodinjstev, ki jim zaradi strmega padca cen energentov, v družinskih proračunih ostaja več. To ima podoben učinek kot znižanje davkov, ki nato povzroči večje povpraševanje potrošnikov. Evropski izvozniki so prav tako zaradi šibkejšega evra v svetu postali konkurenčnejši.

Kako dolgotrajna je lahko gospodarska rast? Glavno vprašanje ostaja, ali je močnejše okrevanje lahko tudi dolgotrajno. Vpliv padca cen energentov naj bi se po napovedih izničil še letos. Po drugi strani pa bo ECB program kvantitativnega sproščanja oziroma odkupovanja državnih obveznic nadaljevala najmanj do jeseni 2016.

Nakupi obveznic, za katere bo ECB namenila več kot tisoč milijard evrov, bodo navzdol potisnili vrednost evra in dali zagon kapitalskim trgom. Toda evropski sistem se v nasprotju z ameriškim bolj naslanja na bančne kot na kapitalske trge, saj se evropska podjetja bolj zadolžujejo prek bank. Zaradi tega naj bi bil bo ukrep ECB manj učinkovit kot v ZDA.

"Dvig obrestne mere bo sliko zelo hitro in ostro skvaril" Poleg tega velika težava evro območja ostaja velik javnofinančni primanjkljaj, zato je prezgodaj, da bi Evropa že lahko razglasila zmago.

"Obseg zadolžitve se tekom krize v evro območju pravzaprav ni razrešil, temveč celo povišal in pogosto v dobri meri prevalil na države. Obrestne mere so sicer upadle in znajo zaradi programa kvantitativnega sproščanja še nekaj časa ostati na nizkih ravneh. Kratkoročno situacija z vidika servisiranja obresti tako niti ne izgleda problematično, a dvig obrestne mere bo sliko zelo hitro in ostro skvaril. Takrat znajo močno poskočiti izdatki proračunov in prezadolženih podjetij," opozarja Stanovnik, ki poudarja, da si je ECB z odkupovanjem obveznic drago kupila čas za reševanje težav.

Slovenija se ne more zanašati le na izvoz Slovensko gospodarstvo je zelo odprto in močno odvisno od izvoznega segmenta. To nas rešuje v zadnjih letih, seveda pa se ne moremo zanašati le na izvoz, še posebej ker bo evro območje slej ko prej spet zdrsnilo v recesijo.

"Potrebujemo tudi močnejše okrevanje domačega oziroma zasebnega povpraševanja. Ta se sicer izboljšuje, a okrevanje z 0,3-odstotno rastjo je neprepričljivo. Težko je napovedati, kdaj se bo razpoloženje potrošnikov opazneje popravilo," pravi Stanovnik in dodaja, da je nujen razmislek, kako dvigniti kupno moč prebivalstva. Davčna politika lahko pri tem ali pomaga ali ovira. Privabiti je treba investicije za nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, za kar pa je nujno izboljšati konkurenčnost gospodarstva.

"Za zdaj je evro območje na dobri poti z vidika okrevanja, a vseeno nas rasti med enim in dvema odstotkoma ne morejo navduševati. Sploh če gledamo z vidika obsega dolga in stroška monetarnih in fiskalnih spodbud," še sklene analitik Stanovnik.