Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Petek,
6. 1. 2017,
16.01

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,08

4

Natisni članek

Zmago Pačnik Klemen Langus Franc Kangler Hotel Jezero Bohinj turizem Bohinjsko jezero Bohinj

Petek, 6. 1. 2017, 16.01

6 let, 7 mesecev

Po požaru v Hotelu Jezero: kam gre bohinjski turizem?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,08

4

Bohinj hotel jezero | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

"To je konec bohinjskega hotelskega turizma," je ob pogledu na Hotel Jezero v ognjenih zubljih, s katerimi so se včeraj do poznih večernih ur borili gasilci, dejal bohinjski župan Franc Kramar. Požar je Bohinju res vsaj začasno vzel šestino hotelskih postelj, pravi šef Turizma Bohinj Klemen Langus, a dodaja, da so osnovni gradnik turizma v Bohinju že leta zasebniki in da se za prihodnost turizma ni bati.

Bohinjski turizem od leta 2008 raste hitreje kot na državni ravni. Število nočitev so v osmih letih – do leta 2015 – povečali za 16 odstotkov, na ravni države pa se je povečalo za 11 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada (več v spodnji infografiki).

A zaprtje Hotela Jezero, kjer je včeraj izbruhnil požar in povzročil milijonsko škodo, bo pomembno vplivalo na turistični izkupiček občine. Hotel s 157 posteljami namreč predstavlja približno eno šestino vseh hotelskih kapacitet (okrog tisoč postelj) in ustvari okrog pet odstotkov vseh nočitev v občini, pravi šef občinskega podjetja Turizem Bohinj Klemen Langus. 

Dodaja, da je požar za lokalni turizem svojevrstna tragedija, a je prepričan, da posledice ne bodo tako hude. Tudi zaradi napovedi vodstva hotela, ki se je že zavzelo za čim hitrejšo obnovo. "Hotelske dejavnosti ne bomo opustili," je zagotovil direktor družbe Alpinum hoteli Iztok Noč.

Že desetletje zaprti hotel Zlatorog v lasti Zmaga Pačnika, ki so ga vandali do danes že izropali, je simbol propada bohinjskega hotelskega turizma. | Foto: Vid Ponikvar Že desetletje zaprti hotel Zlatorog v lasti Zmaga Pačnika, ki so ga vandali do danes že izropali, je simbol propada bohinjskega hotelskega turizma. Foto: Vid Ponikvar

Pačnik Bohinju jemlje nočitve

Po ocenah bohinjske občine tamkajšnji turizem zaradi zaprtih hotelov na leto izgubi okoli sedemdeset tisoč nočitev. | Foto: Matej Povše Po ocenah bohinjske občine tamkajšnji turizem zaradi zaprtih hotelov na leto izgubi okoli sedemdeset tisoč nočitev. Foto: Matej Povše Od kod torej pesimizem župana Franca Kramarja? Hotel Jezero je bil eden od peščice še delujočih hotelov na bohinjskem območju. Statistika sicer kaže, da ima Bohinj 19 hotelskih in podobnih objektov s skupno 1.100 ležišči (za primerjavo, bližnji Bled jih ima 34 z 2.860 ležišči), a je mnogo od teh objektov v slabem stanju ali pa so celo zaprti.

Propadajo predvsem hoteli v lasti Zmaga Pačnika, ki je prek podjetij Dunis in Alpinum leta 2003 postal lastnik hotelov Zlatorog, Ski Vogel, Bohinj, Bellevue (zadnjega je pred leti prodal Finadrii, podjetju, katerega lastnika sta Japec in Jernej Jakopin, nekdaj tudi lastnika propadlega Seawaya).

V Bohinju so ga videli le redko, lokalci, vključno z občino, pa mu očitajo neodgovorno ravnanje s hotelsko infrastrukturo. Hotel Zlatorog je zaprt, hotel Ski Vogel deluje le pozimi, čez vse leto je odprt le hotel Bohinj.

Konec decembra je po poročanju Dnevnika skupaj z Jakopinom začel hotele prodajati, a po mnenju sogovornikov po precej nerealnih cenah. Za več let propadajoči in izropani hotel Zlatorog želi sedem milijonov evrov.

Pačnika smo želeli vprašati za komentar, a so vse uradne telefonske številke njegovih podjetij ali podjetij v lasti njegovih družinskih članov nedosegljive.

Japec Jakopin | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

"Slovenci se turizma lotevamo amatersko"

Pred nekaj leti je Pačnik hotel Bellevue (in hostel Pod Voglom) prodal podjetju lastnikov zdaj že propadlega Seawaya Japca in Jerneja Jakopina Finadria. A kljub drugačnim napovedim se tudi njune obljube o oživljanju hotela niso uresničile in tudi ta hotel zdaj prodajajo. Zanj želijo tri milijone evrov.

"Hotel je Seaway zastavil za posojilo pri Adriatic Slovenica. Ta ima zastavno pravico, tako da s hotelom zdaj ne moremo razpolagati in se prodaja," pravi Japec Jakopin in dodaja, da v aktualnem prodajnem postopku ne sodeluje. Tako tudi očitkov o previsoki ceni ne želi komentirati.

Pa je kdaj res načrtoval, da hotel oživi? "Hotel sem kupil v času, ko je bilo priporočljivo vlagati v nepremičnine. Takrat sem imel načrte s hotelom. Avtorji študije, ki sem jo dal narediti konzorciju iz Švice, Avstrije in Južne Tirolske, so ocenili, da bi Bohinj potreboval za okrog 150 milijonov evrov naložb. Tega denarja pa pri nas nihče ne bo dal, saj turizem dela izgubo," razlaga Jakopin.

Sam meni, da se Slovenci razvoja turizma lotevamo amatersko. "Pri nas se vseh naložb lotevamo posamično. Kaj ti bo hotel, če nimaš ceste in infrastrukture? Avstrijci so si izbrali dolino, skupaj so se zbrali država, deželna vlada in zasebniki ter projektno zgradili vso infrastrukturo, od hotelov do smučišča, spaja in cest," pravi. Dodaja, da to ni le težava Bohinja, temveč Slovenije nasploh.

Hotel Bellevue, v katerem je nekaj časa bivala in ustvarjala znana pisateljica Agatha Christie, sta pred nekaj leti od Zmaga Pačnika kupila brata Jakopin, ustanovitelja pozneje propadlega Seawaya.  | Foto: Vid Ponikvar Hotel Bellevue, v katerem je nekaj časa bivala in ustvarjala znana pisateljica Agatha Christie, sta pred nekaj leti od Zmaga Pačnika kupila brata Jakopin, ustanovitelja pozneje propadlega Seawaya. Foto: Vid Ponikvar Tako kot Pačnik tudi Jakopin hotel prodaja. Zanj želi tri milijone evrov. | Foto: Vid Ponikvar Tako kot Pačnik tudi Jakopin hotel prodaja. Zanj želi tri milijone evrov. Foto: Vid Ponikvar

Čokl v primežu dolgov

Lastnik bohinjskega Eco hotela Boštjan Čokl še vedno načrtuje tudi gradnjo smučarskega središča v bližini hotela. Po rešitvi spora z ljubljansko nadškofijo je projekt v fazi ponovne pridobitve gradbenega dovoljenja.   | Foto: Matej Leskovšek Lastnik bohinjskega Eco hotela Boštjan Čokl še vedno načrtuje tudi gradnjo smučarskega središča v bližini hotela. Po rešitvi spora z ljubljansko nadškofijo je projekt v fazi ponovne pridobitve gradbenega dovoljenja.   Foto: Matej Leskovšek Ob omenjenih težavah številnih hotelov je paradni konj bohinjskega turizma Eko hotel v Bohinjski Bistrici (okrog šest kilometrov stran od jezera), katerega lastnik Boštjan Čokl je pred leti prav tako zašel v finančne težave.

Njegovo podjetje MPM Engineering je imelo že prek 15 milijonov evrov dolga do Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Konec leta 2015 pa je del terjatev (okrog sedem milijonov evrov) odkupilo ciprsko podjetje Cerita limited, katerega lastnik naj bi bilo podjetja z Britanskih Deviških otokov.

MPM Engineering je imel sicer konec leta 2015 za tri milijone evrov negativnega kapitala (za toliko so obveznosti presegale premoženje), lanskega septembra pa so imeli tudi blokiran bančni račun, kažejo podatki v bazi Gvin.

Temelj ostajajo zasebniki

Vse pa le ni črno, pravi Langus in poudarja, da temelj bohinjske turistične ponudbe predstavljajo zasebniki, s pomočjo katerih so uspešno nadomestili izpad zaradi zaprtja Pačnikovih hotelov.

"Leta 2008, ko so hoteli še delovali, smo imeli manj nočitev kot danes, predvsem zaradi rasti zasebnih nastanitev, ki so temelj naše turistične ponudbe. Imamo tudi dva kampa in vrsto družinskih hotelov," pravi. Zasebniki v sobah in apartmajih ponujajo, kot kaže statistika, okrog 3.800 ležišč (za primerjavo, na Bledu imajo zasebniki okrog 1.700 postelj).

 

 

Ne spreglejte