Z novo tehnologijo in ultralahkim letalom do podatkov o onesnaženosti zraka

Na javni razpravi, ki je danes potekala na fakulteti za družbene vede, so med drugim predstavili novo misijo ter spregovorili o novi paradigmi zbiranja podatkov.

Nova paradigma GreenLight Wolrld flight je del programa, v okviru katerega je pilot Lenarčič leta 2012 že opravil prvo pot okoli sveta, leta 2013 pa še polet na severni tečaj. "S projektoma smo dokazali, da kombinacija razvojne dejavnosti na ravni merilne opreme ter ultralahkega letala prinaša novo paradigmo, ki omogoča merjenje črnega ogljika na decentraliziran, preprost in relativno poceni način," je na javni tribuni o misiji povedal Griša Močnik, direktor podjetja Aerosol, ki razvija merilnik črnega ogljika Aethalometer.

Znanost, ki jo izvajajo državljani "Na ta način koncept okoljskih meritev v atmosferi, ki so zapletene ter v domeni velikih raziskovalnih inštitucij, prenesemo na raven, ki je dostopna. Temu bi skoraj lahko rekli znanost, ki jo izvajajo državljani oz. 'citizen science'."

Cilj tokratne misije je pridobiti čim več podatkov o koncentraciji, izviru in poreklu črnega ogljika vzdolž celotne poti, dolge 42 tisoč kilometrov. Zasnovati želijo program regionalnih in globalnih meritev na področjih, ki so z vidika črnega ogljika najbolj težavna - to so Arktika, Sredozemsko morje, Indija, Himalaja, Tibet, pa tudi Kitajska in Rusija.

Pomembni podatki za modeliranje podnebnih sprememb S poletom želijo pokazati, da je problem črnega ogljika, ki je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja atmosfere, zelo prisoten, čeprav, da se ga zaradi njegove globalne dimenzije pogosto ne zavedamo. Posebnost projekta je tudi v tem, da bo merjenje potekalo na višini treh kilometrov, kjer meritve do zadj še niso bile opravljene. "Vertikalna porazdelitev črnega ogljika je namreč zelo pomembna z vidika računanja in modeliranja podnebnih sprememb," je pojasnil Močnik.

Pridobljene podatke bodo objavili v znanstveni literaturi, saj so tovrstni podatki po besedah Močnika ključni za validacijo modelov podnebnih sprememb. "Z njimi lahko preigravamo različne scenarije na področju podnebnih sprememb za prihodnjih 50 let."

Dobili bodo "realno sliko sveta" Podporo misiji so izkazali tudi v pisarni evropskega poslanca Igorja Šoltesa, kjer menijo, da na ta način prispevajo k resničnemu prizadevanju ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Ključnega pomena pa je tudi to, da bodo s tem dobili realne podatke oziroma "realno sliko sveta". "Včasih, ko spremljamo stanje onesnaženost po svetu, se namreč ne moremo izogniti občutku, da so nekatere raziskave prilagojene interesom velike industrije," je na javni tribuni dejal Šoltes.

Lenarčič še tretjič okoli sveta Profesor fakultete za družbene vede - ta je prav tako podprla projekt - Andrej Lukšič, je na javni tribuni podnebne spremembe postavil v kontekst politične ekonomije ter kritike politične ekonomije. Projekt bo po njegovem mnenju omogočil da se zgradi bolj realna o tem, kaj se nas vetu dogaja in v posameznih regijah. "Imamo globalni problem, ki ga je treba reševati na lokalni ravni. To je dobra osnova za oblikovanje politik strategij in politike oblikovanja inštitucij."

Nova misija GreenLight WorldFlight se bo sicer začela 21. marca 2016, ko bo Lenarčič z novim ultralahkim letalom z Brnika tretjič poletel okoli sveta.