Petek, 7. 3. 2014, 14.30
8 let
Vročina in rekordi, ki jih ne želimo podirati, a smo jih
Zima se počasi poslavlja, za seboj pa pušča posledice februarske katastrofe. Za odpravo posledic te naravne nesreče bomo potrebovali kar nekaj časa in samo upamo lahko, da je bilo to za letošnje leto dovolj. Kaj nam prinaša poletje, ne moremo napovedati, mnogo kmetov pa gotovo še vedno čuti posledice lanske suše.
Suša največ škode povzroči v kmetijstvu, pojavljajo se težave z vodno oskrbo in poveča se število požarov, kažejo podatki, dostopni na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje. V preteklih letih v strukturi vseh naravnih nesreč suša s 30 odstotki predstavlja največji delež, navajajo na Arsu.
Od leta 1992 je predvsem slovenske kmete suša pestila že sedemkrat. Kritična so bila leta 1992, 1993 in 1994, potem pa šest let pozneje leto 2000, navajajo na spletni strani Naravne nesreče. Najhuje je bilo v letih 2001 in 2003, ko je bila suša dolgotrajna in je trajala od marca do septembra. Takrat je bil zabeležen tudi rekordni primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline v vseh kmetijsko-pridelovalnih regijah Slovenije.
Velik primanjkljaj vode je kmetijska zemljišča izsušil tudi leta 2006 in 2012. Škoda je bila leta 2012 ocenjena na skoraj 60 milijonov evrov, podobno pa je bilo tudi lani.
Za najmanj namočeno območje Slovenije sicer velja Pomurje.
V Sloveniji je bilo izjemno vroče poletje 2003, predvsem junij in avgust.
Leta 2012 smo imeli štiri vročinske valove, lani pa so nas doleteli trije, najhujši je bil v začetku avgusta, ko smo podrli več temperaturnih rekordov.