Kje se skrivajo slovenski znanstveniki na lestvicah citiranosti?

Lestvico so pri Thompson Reuters naredili tako, da so analizirali število visokocitiranih objav (člankov) na več različnih znanstvenih področij in se v zadnjih 11 letih uvrščajo v zgornji en odstotek objav v svetu. Na lestvici se je znašlo prek 3000 znanstvenikov. Slovenskih znanstvenih institucij pa na tem seznamu ni najti. Na lestvici pa se je znašel en Slovenec, in sicer raziskovalec Andrej Šali, ki raziskuje na University of California San Francisco v ZDA.

Vsi, ki se ukvarjajo z znanostjo, so sicer zelo previdni pri tovrstnih lestvicah, saj ne pokažejo nujno kakovosti znanosti. Velikokrat pa so takšne lestvice samo sredstvo za povečanje zaslužka založb, kot sta Thomson Reuters ali Springer, ki za zbiranje podatkov krepko zaračunavajo.

Na vrhu ZDA in Kitajska

Čeprav je znanost preveč kompleksna, da bi jo dali v eno lestvico, saj je pomembnih več kriterijev hkrati, poleg citatov pa so pomembne tudi inovacije, osnovane na znanstvenem delu, patenti, novi izdelki, novi tehnološki procesi, nova visokotehnološka podjetja, pa nam vsaka lestvica tudi marsikaj razkrije.

O omenjeni lestvici smo se pogovarjali z najbolj citiranim slovenskim znanstvenikom Vitom Turkom in tudi nekdanji profesor zgoraj omenjenega Šalija: "Če ocenjujemo posameznika, je pomembno razlikovati discipline in to, kje je kdo objavil. Ko pa gledamo države, pa lahko vseeno ugotovimo, da je največ objav iz ZDA, Vzhodne Evrope pa ni skoraj nikjer. Vse več pa je kitajskih znanstvenikov, saj so ogromno vlagali v znanost."

Kje so slovenske znanstvene institucije?

Zakaj ni slovenskih znanstvenih institucij, nam je poskušal razložiti Dragan Mihailović, predsednik Znanstvenega sveta na Institutu Jožef Stefan, ki je poudaril, da je to njegovo mnenje in ne stališče znanstvenega sveta: "V Sloveniji nihče ne more realizirati kakšnih bolj ambicioznih idej. Malo denarja, malo muzike. Financiranje znanosti v Sloveniji je bolj podobno nekemu socialnemu skladu, kjer se vsem razdeli približno enako malo denarja, s čimer ni nihče konkurenčen, a se s tem zagotovi socialni mir med raziskovalci. Še posebej mladim je kaj takega popolnoma onemogočeno."

Za predsednika SAZU-ja Tadeja Bajda je ta lestvica pokazatelj, da slovenska znanost zaostaja za mednarodno: "Kar pa pri slabi opremljenosti laboratorijev in vsako leto nižjem obsegu že tako skromnih sredstev za raziskave ni nič nenavadnega."

"Primer Šali zgolj potrjuje dejstvo, da naši najboljši raziskovalci zapuščajo Slovenijo," dodaja Tadej Bajd.

Ministrstvo: ni vse v denarju Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da ni vse v denarju, saj za nadaljevanje in pospeševanje trendov kakovostnega znanstvenega dela v svetovnem merilu niso potrebna le primerna vlaganja: "Bistvenega pomena je kakovostno raziskovalno okolje, ki s sodobno opremo omogoča konkurenčnost raziskovanja z najbolj razvitimi univerzami in inštituti v svetu. Tako ministrstvo in agencija poskušata povezati raziskovalce in prek sinergičnih učinkov skupnih raziskav izboljšati položaj in kakovost slovenske znanosti v svetu."

Že Trubar je vedel, da je znanost pomembna Znanstveniki po drugi strani menijo, da so potrebne korenite spremembe: "Treba je vzeti znanost resno. Podpreti je treba najbolj perspektivne in mlade. Financirati je treba nove ideje, ne pa ocenjevati po seštevanju zmanipuliranih in pogoljufanih točk," pravi Mihailović in dodaja, da je že Trubar govoril o zaničevanju in zanemarjanju duhovne izobrazbe med Slovenci.

Slovenski znanstveniki bi, po Bajdovem mnenju, lahko bili bolj redni gosti tovrstnih lestvic, če bi združili napore raziskovalnih skupin na naših štirih univerzah in še več inštitutih: "To bi bilo vsekakor pametno, si je pa takšno združevanje v našem drobnjakarskem okolju težko predstavljati."

Rešitev bo lahko prišla, ko bomo dojeli povezave med splošno blaginjo in tehnološkim razvojem, s katerim naj bi lahko potem zagotovili socialno državo pravi Mihailović in okrca slovenske politike: "Politika se sicer ukvarja z vsem drugim razen skrbjo o razvoju Slovenije. Vedno manj je svežega znanja in mladih izobražencev. Razvojna politika države je taka, da vlečne konje razvoja najprej drago izobrazimo do diplome ali doktorata in potem najboljše med njimi preženemo v imigracijo!"

450 let čakamo na boljše čase "Da se ni kaj prida spremenilo v 450 letih, pove podatek, da vsakič ob kakršnikoli krizi slovenska politika vedno znova ugotovi, da je najmanjše politično tveganje zmanjšati sredstva za znanost, zadnjič kar za 34 odstotkov! Posledice ukrepov niso očitne samo v znanosti, ampak v nizki dodani vrednosti v gospodarstvu, ki se na znanosti napaja," pravi Mihailović o odnosu do slovenske znanosti.

Turk pa meni, da se pomena znanosti ne zavedajo niti politiki niti naši gospodarstveniki: "Bolje bo takrat, ko bo politika ugotovila, da potrebuje znanost. In če bo interes, se bo tudi gospodarstvo povezalo z znanostjo. Pot se bo našla. Tudi naši gospodarstveniki pa bodo morali spregledati in se ne zanašati samo na nižanje delavskih plač."

Ni vse gnoj, kar smrdi Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da stanje ni tako slabo, kot kaže lestvica Thompson Reuters. Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) spremlja mednarodno primerljivost raziskovalne dejavnosti v Sloveniji prek standardnih in mednarodno priznanih kazalnikov.

V zadnjem 10-letnem obdobju je bilo v enem odstotku visokocitiranih znanstvenih objav uvrščenih 299 znanstvenih člankov iz Slovenije (za primerjavo, iz Hrvaške 267 in iz Slovaške 214). Ob preračunu navedenih podatkov na milijon prebivalcev, Slovenija med EU28 dosega 12. mesto, Hrvaška in Slovaška se uvrščata na 21. in 23. mesto.