Kitajska naj bi se kot največji porabnik energije na svetu močno zanimala za naftne zaloge na območju Arktike. Peking pravi, da jih območje zanima samo iz vidika znanstvenega raziskovanja.
Enačba je preprosta – Kitajska potrebuje dodatne naravne vire, Arktika pa je na tem področju izredno bogata. Peking kljub temu vztraja, da je njihov interes zgolj in samo znanstven, da lahko topljenje Arktičnega ledu bolj osvetli pojav podnebnih sprememb in da hkrati ponuja tudi pomembne alternativne transportne poti, piše nemški tednik Spiegel.
Za zdaj Kitajska naravnih virov še ne potrebuje, toda …
Uradno Kitajska glede Arktike še nima določene vladne strategije. Za zdaj njenih naravnih virov niti ne potrebuje, saj jih trenutno še lahko dobi drugje, na primer v Afriki. Hkrati se ekonomska supersila zaveda, da mora biti pri svojih namenih zelo prefinjena, saj ne želi še dodatno razjeziti nekaterih severnih držav. "Kitajska za zdaj še ni začela raziskovati tega območja," je poudaril kitajski veleposlanik na Norveškem Zhao Yun, ki pravi, da Kitajsko bolj zanima sodelovanje z drugimi državami pri raziskovanju transregionalnih vprašanj. Peking je obenem predstavil svoje zanimanje za status stalne opazovalke v Arktičnem svetu, ki združuje osem držav, ki mejijo na Arktiko.
"Kitajska bo morala igrati po pravilih kapitalizma"
Kljub poskusom, da ne izpade predrzno, Kitajska ne more skriti svojega zanimanja za regijo. "Glede sporočila, ki ga pošiljajo, so izredno previdni," je za Spiegel povedal Leiv Lunde, direktor norveškega okoljevarstvenega inštituta Fridtjof Nansen. Lunde je prepričan, da se kitajska podjetja zavedajo, da ne glede na velike zaloge nafte in plina, ki se nahajajo na Arktiki, te ne bodo poceni. Kitajska bo morala igrati po pravilih kapitalizma, je prepričan Lunde. Kitajska se želi na primer polastiti kanadskega energetskega konkurenta Nexen, kar pa morajo najprej potrditi oblasti v ZDA.
Pekinga pa ne zanima samo Arktika, temveč tudi Grenlandija. Nedaleč od prestolnice Nook britansko podjetje s kitajskimi financerji sodeluje pri postaviti ogromnega rudnika železove rude. Obrat bo zaposloval več kot 2300 kitajskih delavcev, kar pomeni, da bo prebivalstvo otoka poskočilo za štiri odstotke. Celotna vrednost investicije naj bi znašala okoli 1,7 milijarde evrov.
Grenlandija si želi tujih investicij
Grenlandija se tujim investicijam ne upira, saj jih nujno potrebuje, vsaj če želi še naprej sanjati o neodvisnosti od Danske. Sara Olsvig, vodja grenlandskega separatističnega gibanja in članica danskega parlamenta, opozarja, da bo imela Grenlandija brez dodatnih investicij do leta 2040 kar 140 milijonov evrov veliko luknjo v proračunu. "Moramo si zagotoviti dodaten prihodek in kam bomo pogledovali, če ne k najhitreje rastoči državi na svetu?" je jasna.
"Kitajska razmišlja na dolgi rok"
Kitajska ima v tem trenutku v rokavu več adutov. "Na Antarktiki je kitajsko raziskovanje že na precej napredni stopnji," izpostavlja Lunde. Na južnem polu je za zdaj sicer vsakršno izkoriščanje naravnih virov prepovedano, vendar se to lahko v prihodnjih desetletjih spremeni. "Morda se samo pripravljajo. Kitajska zelo smelo razmišlja na dolgi rok," je sklenil Lunde.
3
